Z bralci PN v predbožičnem Gradcu

Našim zvestim bralcem smo tokrat priskrbeli kulturno-sladki izlet. Ugibate, kaj bi to lahko bilo? Izlet v predbožični Gradec vendar, v mesto, ki se nahaja na kulturni meji med srednjo Evropo, Italijo in Balkanom, pa še skok v bližnjo čokoladnico Zotter.

Kulisa, prikladna   za fotografiranje, je tudi najstarejša in  še 
delujoča pekarna z lesenim pročeljem, ki je nekdaj oskrbovala 
tudi dvor.      Foto: Mirjana Cerin
Kulisa, prikladna za fotografiranje, je tudi najstarejša in še delujoča pekarna z lesenim pročeljem, ki je nekdaj oskrbovala tudi dvor.  Foto: Mirjana Cerin

GRADEC > V eni od osmih najboljših čokoladnic na svetu slovijo po tem, da v svoje izdelke vlagajo veliko raziskovalnega in eksperimentalnega dela.

Raje čokolado z rdečim vinom ali s konopljo in žganjem?

Ponujajo več kot 400 vrst čokolade, tudi prav posebne tablice z rdečim vinom, konopljo in žganjem, kisom ali z okusom po ribah ... Gonilna sila podjetja je nekdanji slaščičarski mojster Josef Zotter, ki je, preden je zaslovel z ročno izdelano mlečno, belo in temno čokolado, šel celo v stečaj, zdaj pa ima 150 zaposlenih pa še podružnico v Šanghaju, kjer nad prizvodnjo in 80 do 90 zaposlenimi bdi njegova hčerka.

Zotter stavi na bio in eko izdelavo in pridelavo ter takšne pridelke ponuja tudi svojim zaposlenim za malico, saj ima okrog čokoladnice 8000 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč. Posluje v okvirih pravične trgovine, ki zbližuje končne uporabnike in pridelovalce iz manj razvitih držav - brez vmesnih posrednikov in njihovih provizij. Ekološko pridelana kakavova zrna uvaža zlasti iz Južne Amerike, začimbe iz Indije, sam pa na leto prepraži več kot 250 ton kakava in mu doda 1,2 tone prave vanilje, skoraj milijon litrov mleka, ki ga nabavi z ekoloških kmetij v bližini, 150 ton paragvajskega sladkorja ... Pri izdelavi embalaže sodeluje s svetovno znanimi oblikovalci.

Gradec kljuboval Turkom, Napoleon ohranil urni stolp

Potem ko so na svoj račun prišle prav vse okušalne brbončice je sledil ogled Gradca, glavnega mesta avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri. Po podatkih iz leta 2014 ima 269.997 prebivalcev in je drugo največje v Avstriji - takoj za Dunajem, v katerem živi skoraj tretjina 8,5-milijonskega avstrijskega prebivalstva. Nemško ime Graz izvira iz slovenske besede “gradec” (mali grad), njen praslovanski koren pomeni naselbino, ograjen prostor, mesto. Tudi arheološke najdbe pričajo o majhnem gradu Slovanov, ki je postal močna utrdba.

Gradec so prvič pisno omenili leta 1128, v času vladavine vojvod Babenberžanov je postal pomembno trgovsko središče. Leta 1281 mu je cesar Rudolf I. podelil posebne pravice. V 14. stoletju se je v njem naselila avstrijska veja Habsburžanov, ki je živela na gradu Schlossberg, od koder so vladali Štajerski, Koroški, Goriški in Kranjski.

Z izjemo Riegersburga, največjega naselja na območju, ki mu pravijo Vulkanland, je bil grad edina utrdba v regiji, ki je Turki niso zavzeli, saj je bilo obzidje široko šest metrov, medtem ko je Dunaj skoraj podlegel drugemu turškemu obleganju. Kljub temu sta od utrdbe na 200 metrov visoki vzpetini ostala le znameniti stolp z uro in zvonik Liesl (Lizika), urni stolp se je menda ohranil zato, ker so Napoleona okrog leta 1797 prosili, naj jim pusti vsaj mestni simbol. Druge znamenitostmi so deželni dvorec Landhaus iz 16. stoletja, ko so v Gradcu ustvarjali večinoma italijanski renesančni arhitekti in umetniki, mestna hiša, gotska stolnica oziroma katedrala, ki so jo kasneje “barokizirali”, opera, mavzolej, trg Schlossberg, mestne hiše z mogočnimi pročelji iz različnih obdobij ... Mestno središče s srednjeveškimi stavbami je eno najbolje ohranjenih v srednji Evropi, leta 1999 so ga uvrstili na seznam Unescove kulturne dediščine, leta 2003 pa je bil Gradec kulturna prestolnica Evrope.


Najbolj brano