Slovenski vpisi na Unescovem seznamu

Antonijev rov je danes atrakcija z Unescovega seznama Foto: Samo Trebižan
Antonijev rov je danes atrakcija z Unescovega seznama Foto: Samo Trebižan

Škocjanske jame

Škocjanske jame z okolico so na treh Unescovih seznamih. Leta 1986 so bile kot prvi naravni spomenik tedanje države vpisane na seznam svetovne dediščine. Leta 1999 so bile vpisane tudi na seznam Ramsarskih mokrišč, štiri leta kasneje pa še na seznam programa MAB (Človek in biosfera), ki zajema biosferne rezervate, na katerih preučujejo pristope za trajnostno ravnovesje. V Škocjanskih jamah je najvišji podzemni kanjon v Evropi, visok je do 146 metrov. Ob Škocjanskih jamah je kot regijski park zaščitena tudi njihova okolica. Lani je Škocjanske jame obiskalo 181.600 obiskovalcev.

Idrija z dediščino živega srebra

Idrija je skupaj s španskim Almadenom varuh svetovno pomembne dediščine rudarjenja živega srebra, na Unescov seznam sta bila vpisana leta 2012. Za vstop na listo in skupno zaščito se poteguje še živosrebrni rudnik Santa Barbara iz Peruja. Idrijski Antonijev rov iz leta 1500 je eden najstarejših vhodov v rudnike v vsej Evropi in najstarejši del idrijskega rudnika. Z dediščino rudarjenja in življenjem nekdanjih rudarskih družin so povezane številne znamenitosti Idrije: grad Gewerkenegg, topilnica, idrijska kamšt (vodna črpalka), rudarska hiša … Idrija je kot območje z izjemnimi geološkimi značilnostmi vpisane še na seznam geoparkov. Na njem je tudi čezmejni geopark Karavanke/Karawanken z Mežico in Peco.

Stari in pragozdni bukovi gozdovi Karpatov in drugih regij Evrope

Skupna zaščita prvinskih gozdov v Albaniji, Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Hrvaški, Nemčiji, Italiji, Romuniji, Slovaški, Sloveniji, Španiji in Ukrajini je bila vzpostavljena leta 2007, Slovenija in nekatere države so se v zaščito vključile kasneje. Gre za najbolje ohranjene dele bukovih gozdov, ki so skozi dvanajst tisočletij od zadnje ledene dobe odigrali pomembno vlogo pri razvoju bukovih ekosistemov v Evropi. V Sloveniji sta med zaščitene gozdove vključena rezervata Pragozd Krokar na Kočevskem ter Snežnik-Ždrocle na Notranjskem in Primorskem.

Prazgodovinska kolišča okrog Alp

Leta 2011 so na Unescov seznam vpisali prazgodovinska kolišča okrog Alp iz Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Na Ljubljanskem barju je bilo odkritih devet kolišč, najpomembnejša najdba na teh arheoloških najdiščih pa je 5200 let staro kolo, ki velja za najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. Koliščarske najdbe so na ogled v več muzejih, najpomembnejši prikaz pa je stalna razstava Moja Ljubljanica. Ljubljansko barje, naravno območje močvirij in šotišč, je zaščiteno kot krajinski park.

Škofjeloški pasijon

Škofjeloški pasijon, najstarejše dramsko besedilo na ozemlju Slovenije, je bilo leta 2016 deležno prvega slovenskega vpisa na seznam nesnovne kulturne dediščine. Že od nastanka v obdobju baroka doživlja uprizoritve na ulicah srednjeveškega jedra Škofje Loke. Bogata kostumografija in scenografija ter številčna, tudi več kot 900-članska igralska zasedba ob uprizoritvah v Škofjo Loko privabi množico obiskovalcev. Gre za edinstveno zgodovinsko uprizoritev, ki je zaradi svoje kompleksnosti na sporedu na šest let. Naslednja uprizoritev bo leta 2021.

Obhodi kurentov

Obhodi kurentov spadajo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji. Kurent je najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven pustni lik, ki se dokumentirano pojavlja vsaj že od leta 1880. Lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov slovenske identitete. Na ptujskem kurentovanju je mogoče videti tudi do tisoč kurentov pri izvajanju njihovega obredja, posamezne skupine kurentov pa na predpustnih prireditvah in pustovanjih po vsej državi. Obhodi kurentov so bili na Unescov seznam nesnovne dediščine človeštva vpisani lani.

Klekljanje čipk v Sloveniji

Klekljanje je veščina ročnega izdelovanja čipk s sukanjem in križanjem niti, navitih na posebne, stružene lesene palčke - kleklje. Postopek klekljanja sledi vzorcu – risbi na papirnati predlogi, pritrjeni na valjasto blazino vstavljeno v pleteno košarico ali lesen podstavek. Klekljarica potrebuje še bucike, kvačko, škarjice in pripomoček za navijanje sukanca na kleklje. Čipke se izdelujejo iz lanenih in bombažnih niti, svile, redkeje volne, umetnih materialov ali kovinskih niti. Klekljanje je najbolj doma v Idriji, koder že 140 let deluje čipkarska šola. Klekljanje je bilo na Unescov seznam nesnovne dediščine človeštva vpisano pred dnevi na zasedanju v Port Louisu na Mavriciju.

Suhozidna gradnja

Za vpis veščin suhozidne gradnje na Unescov spisek nesnovne dediščine človeštva so si poleg Slovenije prizadevale še Hrvaška, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Španija in Švica. V nominaciji so države predstavile tehnike, ki spoštujejo lokalne tradicije in izpostavile skupne kulturne pomene in funkcije tega elementa nesnovne kulturne dediščine v vseh sodelujočih državah. Suhozidna gradnja je način gradnje, kjer se ne uporablja veziva, pač pa je skrivnost njene trdnosti v posebnem načinu zlaganja kamnov. Razširjena je po skoraj vsem sredozemskem prostoru. V Sloveniji nanjo naletimo na Krasu in v Istri. Tudi suhozidna gradnja je bila vpisana na Unescov seznam na Mavriciju.

Biosferna območja

Poplavno ravnino ob reki Muri v Sloveniji je kot del biosfernega območja Mura-Drava-Donava Unesco letošnjega julija razglasil za del svetovne mreže biosfernih rezervatov v okviru programa MAB (Človek in biosfera). Biosferni rezervat Mure poteka od avstrijske do hrvaško-madžarske meje in sodi med območja Natura 2000. Porečje med drugim zajema največji slovenski poplavni gozd. Bogato je z ribjimi vrstami ter gnezdišči belorepega orla in črnih štorkelj. Ob omenjenih biosfernih območjih ob Muri in okrog Škocjanskih jam, so na seznamu še Triglavski narodni park in Kozjanski park.

Unescovi geoparki v Sloveniji

V okviru Unesca je bila oblikovana svetovna in evropska mreža geoparkov. To so območja, ki imajo izjemne geološke značilnosti in v katerih posebno pozornost namenjajo pokrajini ter ohranjanju in raziskovanju geoloških vrednot v smislu trajnostnega razvoja. V Sloveniji imamo trenutno dva geoparka, ki sta aktivno vključena v evropsko in svetovno mrežo geoparkov: čezmejni geopark Karavanke/Karawanken ter geopark Idrija.


Najbolj brano