Kulturno-tehnična dediščina za izolski turizem

Lani so odprli pritličje prenovljenega muzeja Izolana (Isolana) - hiša morja, danes so še nadstropje. Obiskovalcem je na voljo pomemben del zgodovine, povezane z morjem. Morje zaznamuje identiteto Izole - prek ribištva, ribje industrije in turizma.

Odpri galerijo

IZOLA > Pri prenovi muzeja, ki se je nekdaj imenoval Parenzana, je sodeloval Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, skupaj s kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva in muzejsko svetnico dr. Nadjo Terčon je nudil vso strokovno pomoč, za oblikovno podobo hiše morja pa je poskrbela Izolanka Mateja Tomažinčič.

Kje in kdaj pravi muzej

Po besedah župana Igorja Kolenca so z obnovo muzeja stopili naproti “projektom, ki bodo usmerjeni v promocijo kulturno-zgodovinskih bogastev našega mesta”. Še vedno si želijo, da bi vso to kulturno in tehnično dediščino prikazali v pravem muzeju, ne glede na lokacijo. Te v dveh Kolenčevih mandatih niso dorekli, zato nekateri še kar govorijo o območju nekdanjega Arga, ki ga je omenjala že nekdanja županja Breda Pečan, vendar zemljišče ni v lasti občine.

Vstop v Izolano bo decembra še brezplačen: hiša morja bo odprta vsak vikend, od petka do nedelje, med 12. in 18. uro. Od 26. decembra pa do konca leta, pa vsak dan ob isti uri.

Z muzejem upravlja Turistično združenje (TZ) Izola. Njegov direktor Dean Kocjančič pravi, da si je zbirko v pritličju doslej ogledalo približno 4500 obiskovalcev. Prav na omenjeni bogati kulturni in tehnični dediščini želijo graditi izolski turizem.

Letos pol milijona nočitev?

V zadnjih štirih letih so uspeli povečati število nočitev za skoraj polovico. “Vse kaže, da bomo letos na TZ zabeležili skoraj pol milijona nočitev, saj smo jih do konca oktobra našteli 457.000, kar pomeni 25-odstotno rast v primerjavi z lanski letom, ko smo imeli 400.000 nočitev. Do konca oktobra nas je obiskalo za petino več domačih in 32 odstotkov več tujih gostov,” niza Kocjančič.

Od morja do Coppa, Parenzane in športa

Ker je Izolo zaznamovalo ribištvo in je ribolov vse do druge polovice 20. stoletja potekal na lesenih ladjah, ki so jih gradili v ladjedelnicah in škverih, v pritličju predstavljajo ladjedelstvo in prek ladijskih modelov tudi tradicionalna plovila, nekdaj značilna za vsa tri obalna mesta. V prvem nadstropju pa so uredili sobo Pietra Coppa, ki se je v zgodovino zapisal kot avtor prvega tiskanega poskusnega atlasa na svetu v prvi polovici 16. stoletja.

Ogledati si je mogoče imena pomembnih izolskih športnikov in progo ozkotirne železnice Parencane, ki je povezovala istrsko zaledje z obmorskimi kraji, s čimer je prispevala h gospodarskemu razvoju Istre. Osrednja pozornost pa je namenjena ribištvu in ribji predelovalni industriji. “Poudarek je na ljudeh, na dveh glavnih nosilnih poklicih tega kraja: na moškemu - ribiču in ženski - delavki v tovarni. Prek obeh poklicev, ki sta predstavljena na vseh glavnih fotografskih motivih, prikazujemo tudi del življenja v Izoli, pomorski promet, ribiško floto ...” pojasnuje Terčonova. Moškega in žensko v enem prostoru ločuje prenovljeno oziroma restavrirano plovilo passara, ki so ga v okviru mednarodnega projekta Mala barka 2 prenovili v Zavodu ZAR, v drugem pa kabina ribiške ladje, ki je bila postavljena že v prvem delu Male barke. Poleg zgovornih fotografij velikega formata, od katerih so nekatere na ogled prvič - avtor nekaterih črno-belih je legendarni fotoreporter Primorskega dnevnika Mario Magajna (1916 - 2007) -, so razstavljeni tudi predmeti piranskega pomorskega muzeja.

Ker so želeli, da bi obiskovalcem vsebino nadgradili in bi se v Izoli zadržali dlje, so jim uredili posebno pedagoško-andragoško sobo. V njej se otroci lahko spoznajo s favno in floro Jadranskega morja in preizkusijo v lovljenju rib skozi igrico “Lovimo z Bepijem”. Tudi to so izdelali v sklopu Male barke 2. Zanimive digitalne vsebine predstavljajo prek očal, ki obiskovalce popeljejo v virtualno resničnost, in na štirih zaslonih v glavnem hodniku, kjer predvajajo pričevanja Izolanov.

---