Čipka iz roda v rod do Unescovega seznama

Po sredinem vpisu suhozidne gradnje na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva so včeraj v Port Louisu na Mavriciju pričakovano vpisali na ta seznam tudi klekljanje čipk v Sloveniji. Direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec poudarja, da čipka pri nas ni zaprašeni muzejski predmet, temveč živa dejavnost, povezana z najbolj sodobnimi trendi.

Izdelava čipk je umetnost, ki se prenaša iz roda v rod. Foto: Janez Pukšič
Izdelava čipk je umetnost, ki se prenaša iz roda v rod. Foto: Janez Pukšič

MAVRICIJ > Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, predstavlja vpis dolgo pričakovano priznanje umetniškemu ustvarjanju, ki se stoletja prenaša iz roda v rod in med seboj povezuje vse generacije od otrok do starih staršev. Gre za primer posebne oblike ljudske umetne obrti, ki se neprestano izpopolnjuje in dopolnjuje ter bogati življenjske zgodbe posameznikov, družin, sosesk in prijateljskih družb posameznih naselji in pokrajin.

Najvišje priznanje delu številnih čipkaric

Slovenija je nominacijo Klekljanje čipk v Sloveniji v formalni postopek pri Unescu vložila marca lani. Obsežen predlog nominacije je nastal v sodelovanju strokovnjakinj Mestnega muzeja Idrija, Muzeja in galerij mesta Ljubljana - Mestnega muzeja, Loškega muzeja Škofja Loka, slovenskega odbora organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA, ministrstva za kulturo, Slovenskega etnografskega muzeja in ob velikem odzivu klekljarskih društev, sekcij in skupin ter učencev čipkarskih šol.

“Seveda smo veseli, kljub temu, da je bil vpis pričakovan glede na dosedanje podobne vpise ter na to, da je bila nominacija tako bogata in je imela tako široko podporo ustanov in društev,” se je včeraj odzvala direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec. Unescova značka, meni, je še posebej pomembna za čipkarsko šolo in društva klekljaric: “Hkrati je to najvišje priznanje njihovemu delu in prizadevanjem, s katerim so dejavnost negovali ter jo ohranili živo.”

Kot poudarja Leskovčeva, čipka pri nas ni zaprašeni muzejski predmet, temveč živa dejavnost, povezana z najbolj sodobnimi oblikovalskimi trendi. Čipke izdelujejo po vsem svetu, pravi, a priljubljenost te dejavnosti pri nas je nekaj izjemnega v svetovnem merilu: “Ko tujci prihajajo k nam v Idrijo, se čudijo, kako razširjeno je klekljanje. Ter da se z dejavnostjo ne ukvarjajo le starejše gospe, temveč tudi mladi in otroci.” Pri tem, še meni, je ključna Čipkarska šola, ki v Idriji uspešno neprekinjeno deluje že več kot 140 let.

Čipka je imela pomembno gospodarsko vlogo

Klekljanje je veščina ročnega izdelovanja čipk s sukanjem in križanjem niti, navitih na posebne, stružene lesene palčke - kleklje. Čipke se izdelujejo iz lanenih in bombažnih niti, svile, redkeje volne, umetnih materialov ali kovinskih niti. Nastajajo z uporabo različnih klekljarskih elementov in tehnik ter lokalno prepoznavnih vzorcev, ki jih pogosto zaznamujejo ljudska poimenovanja.

Zaradi gospodarske vloge, ki jo je imelo klekljanje v preteklosti, se je ohranilo do danes, ko predstavlja predvsem prostočasno dejavnost, s katero se najbolj ukvarjajo upokojene ženske, otroci in mladina, redkeje moški, ki sodelujejo predvsem kot izdelovalci klekljarskih pripomočkov. Danes imajo čipke tudi druge družbene vloge. So inspiracija za umetniško ustvarjanje v modi, sodobnih vizualnih umetniških praksah, oblikovanju, arhitekturi in dekoraciji v kulinariki.


Komentar novinarja

Vesna Humar

Čipka iz roda v rod do Unescovega seznama

MAVRICIJ > Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, predstavlja vpis dolgo pričakovano priznanje umetniškemu ustvarjanju, ki se stoletja prenaša iz roda v rod in med seboj povezuje vse generacije od otrok do starih staršev. Gre za primer posebne oblike ljudske umetne obrti, ki se neprestano izpopolnjuje in dopolnjuje ter bogati življenjske zgodbe posameznikov, družin, sosesk in prijateljskih družb posameznih naselji in pokrajin. Najvišje priznanje delu številnih čipkaric Slovenija ...

Preberi več

Najbolj brano