Izzivalci in branilci

Strinjala se nista skoraj o ničemer. Spopadata se za isto službo in če bo izzivalcu uspelo, bo tekmeca spravil ob službo. Zoprna reč, če pri dobrih štiridesetih ostaneš brez službe, ki je ugledna, ne najslabše plačana in ne vključuje kopanja jarkov pod žgočim soncem.

Kljub temu sta razpravo peljala strpno, umirjeno, na izzive novinarjev sta odgovarjala tudi s humorjem, drug drugemu sta puščala prednost, si med razpravo nekajkrat podala roki in se nasmejala. Tako, iskreno, ne za publiko. Seveda tudi zanjo, ne bodimo naivni, a ne predvsem zanjo. Na koncu razprave sta se rokovala, rokovanje pa je preraslo v spontan objem.

Strinjala se nista skoraj o ničemer. Tudi onadva se spopadata za isti položaj in če bo izzivalcu uspelo, bo tekmeca spravil ob službo. Spletni posnetek minut pred začetkom soočenja je kazal dva moža iz profila, med njima novinarka, v studiu tišina. Mučno. “Še kaj čakamo? Lahko začnemo? Dobro.” In soočenje je steklo. Profesionalno, sem in tja konfliktno, kot je pač to nekaj dni pred volitvami. Napačen korak te lahko stane zmage in udarec v pravem trenutku ti jo lahko prinese. Po zadnjih besedah voditeljice stisk roke in na svidenje v naslednjem obračunu.

Dve Primorski sta to. Ena umirjena, dialoška, druga zategnjena, previdna, v krču, saj je razlika med konceptoma prevelika, da bi dovoljevala sproščenost.

Prizora bi bila težko bolj različna. Prvemu smo bili v torek zvečer priče v prepolni dvorani Obrtnega doma v Novi Gorici, nasproti sta si stala Matej Arčon in Klemen Miklavič, drugi prizor je bilo mogoče v ponedeljek videti na facebook profilu Radia Koper tik pred začetkom soočenja Borisa Popoviča in Aleša Bržana. Med Koprom in Novo Gorico je približno 85 kilometrov. Razdalja, ki jo dobro treniran rekreativni kolesar prevozi v dveh, treh, morda štirih urah, pa vendar sta bila opisana prizora prizora dveh svetov, dveh Slovenij. Dve Primorski sta bili to. Ena umirjena, dialoška, druga zategnjena, previdna, v krču, saj je razlika med konceptoma prevelika, da bi dovoljevala sproščenost.

V nedeljo pozno zvečer bomo še za preostalih sedem primorskih - in 47 drugih slovenskih - občin vedeli, kdo jih bo vodil. Nove župane bodo dobile nekatere pomembne občine. Sežana, Maribor, Kranj, Piran, Izola, Cerkno, Idrija ... Nekatere občine so že dobile nove župane, v nekaterih - Bovec, Ankaran Hrpelje-Kozina, Divača - so dosedanji župani z zelo veliko večino dobili nov mandat. S posebnim zanimanjem zremo v Koper in Novo Gorico, mestni občini, proti katerima gravitira velik del njune okolice.

V Novi Gorici lahko ne glede na izid pričakujemo nadaljevanje dosedanje politike z nekaterimi popravki smeri, če zmaga izzivalec Klemen Miklavič. Ta politika je preudarna in umirjena, a včasih za ceno ambicioznosti in prebojnosti, ni drzna in ne izkorišča v celoti priložnosti, ki jih mesto ima. Za primer: žalostno je opazovati, kako mesto ne uspe narediti nič iz zgodovinske specifike mesta tik ob meji. V Berlinu so iz razdeljenega mesta naredili celo industrijo, na zid turiste spominjajo na vsakem koraku. V Novi Gorici bi jutri lahko začeli prodajati zgodbo o dveh državah, dveh političnih in ekonomskih sistemih, ki sta si do konca osemdesetih stala nasproti, ter o enem mestu, ki nastaja danes. Pa je ne. Točno na pomanjkanje poleta opozarja Miklavič - kako bo, če bo, svoje ideje uresničeval, bo zato zanimivo opazovati.

V Kopru lahko pričakujemo nadaljevanje dosedanje politike le v primeru, če zmaga Boris Popovič. Politike, ki je Koper, nekoč zgolj mesto “ob poti na morje”, prepričljivo postavila na turistični zemljevid in ga odločilno razvila, hkrati pa je župan v politični mainstream vpeljal nekatere škodljive in nevarne prakse, od nespoštovanja nasprotnikov do izmikanja sodnim postopkom in neženiranega prijateljskega poslovanja s pravimi podjetji. Umiril se je šele v zadnjih dveh tednih, ko je ugotovil, da ga je takšno obnašanje pripeljalo v drugi krog in je dejansko poraženec prvega. Če se na oblast zavihti Aleš Bržan in če bo zvest napovedim, je pričakovati zasuk predvsem v načinu vodenja in komuniciranja, napoveduje večja vlaganja v podeželje, preučil bo tudi projekte, ki so v teku in se odločil, če in kako jih nadaljevati. Če pride do tega, bomo z zanimanjem opazovali. Predvsem nas bo zelo hitro zanimalo, kaj Bržan BO naredil, ne tisto, česa NE bo.

In še nekaj je. Mediji smo vedno na lovu za zgodbami, ki bodo v javnosti odmevale, ki bodo brane, a moramo biti hkrati pozorni na to, kdo jih prinese in v čigavem interesu bi bila lahko objava. Volilna kampanja je bila na Primorskem v glavnem korektna. Delno izjemo - spet! - predstavlja Koper, kjer so se v minulih dneh pojavile umazane zgodbe o tem, kdo bi koga moral odpustiti in zakaj, kdo je koga v resnici odpustil in kdo je s kom hotel seksati, pa mu ni uspelo. Zgodbe, ki so seveda v svoji umazanosti sočne in razveselijo tistega skritega voajerja v vsakem od nas. A tudi zgodbe, ki so glede na to, kdo jih je ponujal novinarjem in kdaj so bili sogovorniki kar naenkrat pripravljeni spregovoriti, povsem neverodostojne. V uredništvu smo ponosni na odločitev, da vanje nismo zagrizli - čeprav smo jih imeli na pladnju.

---