Sodoben Portorož, piranski biser

Tomaž Gantar in Đenio Zadković menita, da so se volilci v prvem krogu odločili za spremembe. V nedeljo pa bodo, tako Gantar, izbirali med bolj čustvenim ali bolj racionalnim nabojem, kamor zaradi političnih izkušenj uvršča sebe. Zadković se ima za povezovalnega in odgovornega, med sabo bosta sodelovala.

Gospod Zadković, usklajevanje vam že zdaj povzroča težave, ko ste s.p. Kako bo v bodoče?

“Svojo dejavnost sem pripravljen zapreti ali oddati v najem.”

Gospod Gantar, nekateri so vam zamerili zaprtje Pirana za promet in v Portorožu odstranitev ograje med kopališčem in promenado. Kako odgovarjate?

“Piran ni bil predviden za zaprtje. Sprejeli smo odlok, s katerim smo Pirančanom omejili čas parkiranja v mestu, vendar ga je povozil referendum. Mnogi so obžalovali svojo odločitev, podobno omejevanje v dogovoru s prebivalci bi bilo smiselno tudi zdaj, saj v mesto zapelje 1500 do 2000 vozil dnevno. Portorož in priobalni pas morata biti povezana, manjka odlok, ki bi omogočal nadzor, da kopalci ne bi ležali po klopeh za sprehajalce ali v kopalkah hodili v trgovine. Z več reda in nadzora ne bi bilo niti razbitega stekla na kopališču.”

Težave s parkiranjem v Piranu so to poletje dosegle vrhunec, trgovci se izseljujejo, stavbe propadajo ...

Zadković: “Z arhitekti in urbanisti smo prevetrili prometno ureditev. Portoroška promenada ni optimalna, ker je na njej ogromno sprehajalcev, pa tudi kolesarjev in motoristov. Kot podjetnik sem začel delati v Piranu, problematiko dobro poznam. Z izselitvijo upravne enote se je začelo izseljevanje podjetnikov. Mesto mora postati najprej prijazno do domačinov, saj je tam ostalo vsega 800 do 1000 prebivalcev, begu iz Pirana ni videti konca. Razvijati je treba permanentni turizem, odpirati kakovostna delovna mesta. Parkiranje na Fornačah je za tiste, ki živijo na Punti in imajo majhne otroke, neživljenjsko, novo garažno hišo bi namenil predvsem domačinom.“

Gantar: “Kolesarske steze na portoroški promenadi nismo označili, ker je bila začasna in da kolesarji ne bi menili, da imajo prednost. Kolesarji in mopedisti vozijo tudi po pločnikih. Glede garažne hiše pa je bilo veliko nasprotovanja, čeprav bi bila prometna katastrofa brez teh 850 parkirnih mest popolna. Ker smo med gradnjo čistilne naprave ojačali zgornjo ploščo, je na njej mogoče urediti 400 parkirnih mest. Druga lokacija, primerna za garažo, je na območju nekdanjega bencinskega servisa, vendar to zemljišče ni občinsko, potrebno bi bilo javno-zasebno partnerstvo in subvencioniranje parkirnine. Odkupa garažne hiše na Fornačah ne zagovarjam, ker bi to stalo šest do sedem milijonov evrov. Občina bi lahko imela lastniški delež v novi garaži, to bi znižalo cene tudi v zdajšnji garaži.” Zadković: “Garažne hiše na Fornačah ne bi večal, nova naj bo čim bliže mestu in prijazna domačinom.”

Gantar: “Problem naložb v prijazne garaže je, da s približevanjem središču postanejo neprijazne, zato se zavzemam za subvencioniranje. Mesečno parkiranje v Ljubljani stane 100 in več evrov.”

Zadković: “Finančni vidik ne sme biti odločujoč, obstajajo evropski viri, parkiranje je treba za vselej rešiti.”

Gantar: “Rešitev vidim v garažni hiši zunaj mesta, tudi zaradi pridobivanja gradbenih dovoljenj, in v učinkovitejšem javnem prometu.”

Največ težav se je nakopičilo prav v Piranu; poleti je poln obiskovalcev, odpadkov, pasjih iztrebkov, gostinci se širijo na javne površine, njihova glasba je prehrupna ...

Gantar: “Problem smeti je očiten, potrebnega je več reda, pogostejši odvozi odpadkov in pranje ulic. Ob gostinskih lokalih bi namestili potopne zabojnike, zanje je mogoče dobiti evropski denar. Tartinijevo mesto je mesto umetnosti in glasbe, lahko bi bilo tudi mesto slikarjev, prireditve z velikimi odri in koncerti pa sodijo v portoroški Avditorij. Manjka tudi koordinacija prireditev, gostinskih teras pa ne vidim kot velike težave.”

Zadković: “Treba je spremeniti mentaliteto ljudi. Poglejte Gorenjsko, kako je urejena! Piran je multikulturen, nima prave identitete. Tartini je bil tako velika zvezda, da ga je violinist Paganini naslavljal z 'maestro', mi pa o njem nimamo nobenega suvenirja! Posvetiti bi mu morali zgodbo, privlačno za turiste. Piran bi lahko postal mesto festivalov klasične glasbe, v Portorožu bi lahko imeli festivale, kakršni so v švicarskem Montreuxu ali kanadskem Montrealu (jazz, filmski festivali, op. a.). Potreben je nov koncept, škoda, da v Portorožu ne delata več Patrik Greblo in Ksenija Benedetti.”

Podpirate napovedane referendume Civilne iniciative Piran-Pirano (CI) zoper pozidavo treh območij med Fieso in Portorožem?

Zadković: “Aktivnosti CI zelo spoštujem, mogoče le prepogosto organizira referendume. Vzpostaviti moramo politiko, da referendumi ne bodo potrebni. Priobalnega pasu ne moremo kar pozidati, ker si je to zamislilo nekaj petičnežev, prednost moramo dati občanom. Naredili bi revizijo poslovanja občine in sprejeli občinski prostorski načrt (OPN).”

Gantar: “Zdajšnja garnitura je ustavila naše postopke sprejemanja OPN. Zagovarjamo naravno dediščino, zeleno občino in ekološko gradnjo, vendar se referendumi zlorabljajo in so populistični, kar občini ni vedno v korist - v Fiesi je zdaj možna še večja pozidava. Tako pomembne prostorske načrte za pozidavo osrednjega dela Portoroža je nedostojno spreminjati tik pred koncem mandata, ureditve ne more diktirati kapital. Čeprav je to območje izredno zanemarjeno, je referendum na neki način upravičen.”

Kakšno je vaše mnenje o portoroškem turizmu, bi morala občina reorganizirati Turistično združenje?

Zadković: “Potrebujemo novo ekipo turističnih, kulturnih in ekonomskih delavcev za pripravo nove strategije. Portorož je bil turistična meka, zdaj je Mortorož. Potreben je dekret, ki bi onemogočal naložbe, neskladne s kulturno dediščino. Sodoben Portorož bi moral imeti pridih mondenosti, dati bi mu morali vsebine, ki bi goste privabile iz hotelskih sob.”

Gantar: “Najbolj turistična občina v državi bi lahko imela urad za turizem, ima pa Turistično združenje, ki vodi statistiko in deli po nekaj tisoč evrov za prireditve, ki ne pripomorejo k ugledu kraja. To je botrovalo temu, da je Portorož na najnižji možni ravni. Sodoben Portorož vidim kot monden kraj, ki bi dopolnjeval piranski biser, imeti bi moral omejen promet ob morju, parke, kolesarske steze in več sprehajalnih poti.”

---