Voda brez klora se iskri med njima

Aktualni kobariški župan Robert Kavčič in novinec v politiki Marko Matajurc sta na soočenju hudomušno ugotovila, da se zadnje dni pogosteje družita kot s svojima družinama. Poudarjata, da bodo njuni podporniki delali za dobro občine. Se pa iskri med njima pri mnogih vprašanjih, tudi pri vodi brez klora.

Marko Matajurc in Robert Kavčič Foto: Neva Blazetič
Marko Matajurc in Robert Kavčič Foto: Neva Blazetič

Ali se vama obeta podpora v drugem krogu in kako ocenjujeta razmerja v novem občinskem svetu (OS)?

Matajurc: “Deset mladih v novem sestavu s skupno 16 svetniki obeta svež veter. Nisem iskal podpore, sem pa povedal, da sem za sodelovanje v dobro občine in občanov. Za uradno podporo se je odločilMarko Miklavič, ki je v prvem krogu izpadel, toda v OS je njegova stranka SLS od enega poskočila na štiri svetnike. Naša Lista za vodo ima dva.”

Kavčič: “Ocenjujem, da je sestava OS najbolj kakovostna v zadnjih letih, tudi nekaj starih 'mačkov' je ostalo. Nisem iskal podpore, uradno je tudi nihče ni potrdil. Menim pa, da bi imel na svoji strani devet svetnikov, torej podobno kot v prejšnjem mandatu. Vendar večinske podpore v prejšnjem mandatu nisem izrabljal. Delali smo za občane. “

V volilni kampanji se krešejo mnenja o tem, ali je voda brez klora realnost ali utopija. Kaj menita o tem?

Kavčič: “Pitna voda brez klora takoj, kot obljublja protikandidat, je po mojem mnenju nerealna obljuba. Z urejanjem vodovodov pa bi postopno njegovo prisotnost lahko ublažili ali pa ga celo odstranili.”

Matajurc: “Voda brez klora je realna možnost, v nekaterih naseljih po Sloveniji in tudi v tujini so našli rešitve z UV žarnicami. Primer so denimo Gornje Ravne, Stari vrh nad Škofjo Loko. Če bi bila ta naloga prednostna in bi vanjo vložili vsaj del denarja, ki naj bi šel za kobariško ribogojnico, za katero je občina pridobila okoli 200.000 evrov, za urejanje kobariškega trga ali pa kolesarskih stez, bi se tudi v naši občini lahko lotili izziva in začeli na vodohrane oziroma na vodovodne sisteme nameščati UV svetilke. Po naših podatkih ena svetilka stane okoli 9000 evrov. Vedno poudarjam, da je zdravje prvo.”

Kavčič: “Seveda si tudi sam želim vodo brez klora, toda žal ni tako preprosto. Imamo 33 vodohranov in 2400 priključkov. Vsaka UV žarnica stane več kot 9000 evrov, po naših izračunih okoli 11.000 evrov. Denarja, ki smo ga pridobili za druge naložbe, ni možno kar prenašati, ker so razpisi namenski. Vidim drugačno, postopno rešitev. Najprej je treba urediti vodovode in ločiti požarno vodo. Potem bi bilo nameščanje svetilk smiselno. Izračunali smo, če bi jih zdaj namestili na neurejen vodovod Trnovo ob Soči, bi vsako gospodinjstvo za vodo letno plačalo 500 evrov več. Protikandidatu pa priznavam in sem vesel, da je odprl temo z vodo brez klora.”

Matajurc: “Treba je začeti. Letos bi morda uspelo pri petih vodovodih in nato postopoma naprej.”

Kaj menita o možnosti za približevanje zdravstva ljudem in o oskrbi ostarelih?

Matajurc: ”Pri domovih za ostarele po vaseh in tudi pri približevanju zdravstva ljudem z ambulantami v Livku, Drežnici, Breginju, na Vrsnem je treba vztrajati z vsemi argumenti. Vemo, da to ni naloga od danes na jutri. Čeprav gre za velik izziv, ne smemo vreči puške v koruzo. Za vsak problem obstaja rešitev, le veliko energije je treba vložiti. V Kobaridu dom upokojencev potrebujemo, seveda v navezi z dnevnim centrom za ostarele in oskrbo na domu. Menim, da bi bilo možno poiskati ostarelim bolj prijazno lokacijo, kot je stavba nekdanje policijske postaje. Kot slišimo, bo država razpisovala koncesije.”

Kavčič: “To so všečne obljube, ki se v realnosti ne izidejo. Izkušnje iz preteklosti kažejo, da praktično ni možnosti za odpiranje zdravstvenih ambulant po vaseh. Smo se trudili za ohranitev ambulante v Drežnici, tudi v Breginju. Smo pisali protestna pisma, pa ni zaleglo. Ne zagotovijo zdravnikov. Domovi upokojencev po vaseh, tudi ta problem je težak. Še v Kobaridu ni realnost, ker naj bi bil ekonomsko neupravičen. Iskali smo naveze z Domom upokojencev Podbrdo in Nova Gorica. Vodstvo slednjega nam je povedalo, da se ekonomski izračun ne izide. Občina sama pa nima denarja za gradnjo, ki bi stala okoli tri milijone evrov. ”

Katere ceste bi prednostno urejali?

Kavčič: “V občini imamo sto kilometrov cest. Vsako leto vložimo 100.000 evrov v obnovo in projektiranje. Po prednostnem redu je nujna ureditev Stresove ulice, pripravljamo se na urejanje območja Mlinsko. Na cesti proti Drežnici nas čaka izziv z utrjevanjem še 500 metrov cestišča, kjer plazi. Kjerkoli bi polagali kanalizacijo, bi uredili tudi ceste.”

Matajurc: “S tem vrstnim redom soglašam. Opozarjam pa še na nujno ureditev intervencijske ceste Drežnica - Trnovo ob Soči, ki bi bila izhod za okoli 600 ljudi na Drežniškem v primeru plaza na cesti proti Drežnici.”

Kavčič: “Jo vzdržujemo. Obnovili smo most na Trnovem ob Soči.”

Kako bi se soočila z izzivom poletne gneče na Soči s številnimi podjetji, ki izvajajo rafting?

Matajurc: “Odlok daje preveč možnosti vsem. Zaščititi je treba domača podjetja. Rešitev vidim v koncesiji, ki bi jo ponudili domačinom. Ne smemo pristati na to, da nas tujci izkoriščajo. Če sami sebe ne bomo spoštovali, nas drugi tudi ne bodo. Zdaj odteče veliko denarja drugam. Reka je res državna, toda dostopi so občinski in tu so naše možnosti.”

Kavčič: “Odlok smo sprejele vse tri občine. Soglašam s prednostjo za domačini, ob tem pa je treba poudariti, da je to delikatno vprašanje. Domača podjetja še niso povedala, kako so tovrstne zgodbe uredili drugje. Koncesija za domačine da, kaj pa če se pojavijo drugi zainteresirani, ki bi ponudil več. Lahko nas tožijo. GIZ raftarjev Dolina Soče smo pomagali z denarjem za urejanje plovnih poti. Pojavili so se drugi, ki so ponudili nižjo celo. Redarji imajo navodila, naj pozorno preverjajo tudi dokumente tujih agencij.”

Ali menita, da so tudi v povezavi z Nadižo potrebni dodatni ukrepi?

Kavčič: “Že v tem mandatu smo sprejeli vrsto zaščitnih ukrepov z omejevanjem parkiranja, taborniških kampov v povezavi z ekologijo. Projektiramo parkirišče pri Napoleonovem mostu v Podbeli. Skupaj z italijanskimi partnerji pripravljamo celovit načrt upravljanja s ciljem za zavarovanje reke. Iščemo pet dodatnih informatorjev, ki bi opozarjali in kaznovali kršitelje, žal se nihče ne prijavi.”

Matajurc: “Nisem prepričan, da ob Nadiži potrebujemo več parkirišč. Bolj sem naklonjen od Nadiže odmaknjenemu večjemu parkirišču, od koder bi kopalce k reki vozili z javnimi prevozi, kakršen je Hop on hop off. Če bi se naval še povečeval, bi ga lahko omejevali z višjo ceno za parkiranje.”

Elektro Primorska načrtuje vkop voda med Kobaridom in Bovcem in nad njim kolesarsko stezo. Zapleta se s soglasji na Trnovem ob Soči. Kako naprej?

Matajurc: “Vaščani so za kolesarsko pot, toda na zboru krajanov so povedali, da je pogoj za soglasje UV žarnica za vodovod.”

Kavčič: “Na Stolu smo se opekli. Ni prav, da parcialni interesi zavirajo razvoj.”


Najbolj brano