“Z roza lasmi se je vklopila prava Lea”

29-letna Lea Sirk pušča za seboj doslej najpomembnejše leto v svoji glasbeni karieri. Po zmagi na Emi s pesmijo Hvala, ne!, ki jo je popeljala v adrenalinsko izkušnjo Pesmi Evrovizije v Lizboni, je poleti s pesmijo Moj profil slavila tudi na festivalu Melodij morja in sonca. V letu, ki se izteka, se je, kot pravi, otresla vsega balasta in dojela, kateri je njen pravi glasbeni obraz. Novega albuma, ki bo izšel decembra, zato ni mogla nasloviti drugače kot preprosto - 2018.

IZOLA > Album 2018 združuje deset pesmi, ki so zaznamovale Leino prelomno leto. Začenši z Back To Being Me, ki je izšla že med njenim sodelovanjem v oddaji Znan obraz ima svoj glas. Na njem sta seveda zmagoviti festivalski Hvala, ne! In Moj profil ter aktualni single Recept za lajf, v katerem gosti izolskega reperja Drilla. Svoje vtise o minulem letu je strnila v naslovno pesem 2018, o sebi kot Koprčanki, preseljeni v Izolo, poje v komadu Koperchlanka, elektronskim ritmom pa skupaj s producentom Tomyjem DeClerqueom dajeta krila v klubski My Moon. Album bo predvidoma februarja izšel še v angleščini, s čimer si Lea odpira pot tudi na tuje trge.

“Ko greš skozi toliko preobrazb, v nekem trenutku sploh ne veš več, kdo si, obenem pa je to proces prepoznavanja samega sebe.”

Skozi preobrazbe je našla pot do sebe

“Vse se je začelo že lani z oddajo Znan obraz ima svoj glas. 12 tednov sem se vživljala vsakič v drugega glasbenika, trenirala petje, odrski nastop ... Ko greš skozi toliko preobrazb, v nekem trenutku sploh ne veš več, kdo si, obenem pa je to proces prepoznavanja samega sebe. Lahko rečem, da se je z roza lasmi vklopila tista prava, odločna Lea, ki dobro ve, kaj hoče,” pravi o srečanju s samo seboj in dodaja: “Lani sem nekje prebrala, da bo 2018 leto odločitev, premikov, umika ljudi, ki jih ne rabiš več v življenju ... In vse to se mi je zgodilo. Znebila sem se vsega balasta in začela nekaj novega. Zdi se mi, da sem se osamosvojila na vseh področjih, zaradi česar sem precej ljudi tudi izgubila. A tisto, kar zares potrebujem, imam - dobro ekipo, družino in svojo glasbo.”

Lahkoten country-pop je zamenjala za elektronske ritme. “V tej zvrsti sem se povsem znašla,” je navdušena, za kar je v veliki meri zaslužen Tomy DeClerque. Izolan, ki kot didžej in producent deluje na svetovni ravni, je znal elektroniko ukrojiti po Leinih merah. “Odlično sodelujeva, šaliva se, da sem jaz njegova glasbena žena, on pa moj glasbeni mož,” se nasmeje Lea.

Glasba jo sicer druži tudi s pravim partnerjem, prav tako producentom, Gabrom Radojevičem, s katerim imata dve hčerki, petletno Ael in triletno Sio. “Vsi štirje smo eno. Nekako uspemo najti način, da kljub mojim številnim obveznostim preživimo veliko časa skupaj. Zelo lepo se imamo, veliko se pogovarjamo. Tudi zato težko pišem o ljubezni - ker jo že imam. Veliko lažje se lotim tekstov, skozi katere opazujem današnjo družbo in izpostavljam tisto, kar me v njej moti.”

Odgovor na vprašanje, čemu vse je v današnji družbi treba reči ne, je iskala tudi v pesmi Hvala, ne!, s katero pa je - zanjo povsem nepričakovano - osvojila tudi zelo mlado publiko. “Otroci, stari od treh do desetih let, so kar noreli za to pesmijo. Mamice so mi pošiljale posnetke svojih otrok, kako pojejo in plešejo na Hvala, ne!, v času Eurosonga je vsa Evropa prepevala 'uala, nej, nej' ...” se še danes ne more načuditi.

Mika jo italijanski Sanremo

Od prihoda iz Lizbone je šlo vse le še navzgor. Številne obveznosti so terjale vzpostavitev delovne ekipe, na čelu s Tomijem Purichem, ki je ob Lei ves čas tudi kot bobnar in glasbeni vodja spremljevalnega benda. Dobremu ekipnemu delu in jasno zastavljenemu cilju pripisuje tudi svojo zmago na festivalu MMS.

Slovenskih festivalov se v vlogi tekmovalke ne namerava več udeleževati. “Veliko raje bi na festivalih izvajala dobre šov točke,” pravi. Čeprav ji ni več do boja za slovenske festivalske lovorike, pa z zanimanjem pogleduje k sosedom. “Resno razmišljam, da bi se prijavila na prihodnji Sanremo,” namigne.

Lepota in tehnična brezhibnost ne zadoščata

Svoje znanje in izkušnje Lea že leta deli z mladimi glasbenimi navdušenci. Njena glasbena šola Cirque kot nalašč prav letos slavi okroglih deset let delovanja. Dodaten razlog za slavje pa je, da je prvič, odkar uči petje, ena od njenih učenk uspešno prestala sprejemne izpite za študij petja.

Približno 30 učenkam in učencem, starim od sedem do trideset let, Lea dvakrat na teden na povsem njej lasten način približuje poklic glasbenika. “Že takoj na začetku jih postavim na realna tla. Včasih imamo ure, ki sploh niso pevsko naravnane. Usedemo se za klavir in se lotimo pisanja pesmi. Punce spodbujam k pogovoru in k razmišljanju, o čem bi rade govorile v pesmi, zato da se izognejo profilu pevke, ki je samo lepa in zna tehnično dobro peti. To ne zadošča. Edini pravi način je, da kot glasbenik izhajaš iz sebe ter svetu iskreno sporočiš, kaj te mori, s čim se boriš.”

---