Med željami in košarico

Slovenija razvoju medicine uspešno sledi in je ponekod celo vodilna v svetu. Na voljo so vedno nove, boljše metode zdravljenja. A prav tu se zatika, saj zanje ni denarja, da bi jih bili deležni vsi, vselej in povsod. Hkrati košarica pravic, ki že desetletja ni bila bistveno spremenjena, zagotavlja večino storitev, v praksi pa zdravnikom veže roke in marsikaj prevrača v samoplačništvo.

Denar za zdravstvo zbira (tudi v obliki prispevkov in dajatev ljudi ter delodajalcev) zdravstvena blagajna ZZZS. Dajatvi, kot sta obvezno in nujno, a uradno prostovoljno zavarovanje, mora vsakdo plačevati, da v koži bolnika ne bankrotira.

Ključ težav je košarica pravic, ki poka po šivih. Že desetletja je ni nihče prevetril, čeprav je to obljubljal še vsak zdravstveni minister.

ZZZS nas občasno seznanja z vpeljavo novih pravic v zdravljenju. Ob uveljavitvi novih pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja 1. novembra pa je završalo. Razburjajo se zlasti bolniki, ki morajo potovati do specialistov in bolnišnic, ki niso pred nosom. Gre za veliko skupino, med njimi rakavih bolnikov, ostarelih brez svojcev in takšnih, ki jih ti ne utegnejo voziti. Nekateri nimajo avta ali voziti ne zmorejo. Zato so odvisni od nenujnih reševalnih prevozov. Ti pa bolniku pripadajo le do najbližjega specialista.

Prav zato med bolniki vre, saj je že lep čas uzakonjena tudi splošna pravica do proste izbire zdravstvene ustanove in zdravnika. Ni namreč vseeno, kdo te zdravi. Vse ustanove in zdravniki niso enako dobri strokovnjaki in nimajo enakega slovesa. ZZZS sicer miri, da gre za že doslej veljavno načelo prevoza le do najbližjega zdravnika in da so dolžni vsi zdravniki delati kakovostno. V javnosti pa se krepi občutek, da ZZZS krši, krni in samovoljno posega v pravico do proste izbire. Hkrati pa ta blagajna praviloma vsako leto ustvarja celo dobiček.

A ključ težav je v košarici pravic. Ta vztrajno razpada in poka po šivih. Že desetletja je ni nihče prevetril, čeprav so to obljubljali vsi zdravstveni ministri. Ta zelo trd oreh bi namreč lahko spodnesel vsakega ministra. In morda tudi vlado. Zato se ga ne upa nihče lotiti. Izid tudi ne bi žel aplavza.

Ljudje in bolniki pa si želijo le, da pristojni jasno in glasno povedo, kaj jim košarica še nudi, kaj bo treba plačati iz lastnega žepa. Ali, koliko več za ohranitev sedanjega obsega. In tudi, kako, kje in s kakšnim zavarovanjem naj se organizirajo za nujna doplačila.


Preberite še


Najbolj brano