Od pisem do facebooka

Miha Zobec in Nadia Molek z razstavo Od pisem do facebooka; Komunikacija slovenskih izseljencev v Argentini z domovino skozi čas v Vili Vipolže obujata spomine ne le na primorske izseljence, ampak tudi na tiste, ki so v domovini ostali. Če so nekoč za komunikacijo uporabljali pisma in kasneje še telefon, je danes vzdrževanje stikov precej lažje.

VIPOLŽE > Sociolog in zgodovinar Miha Zobec se z vprašanjem slovenskih izseljencev ukvarja že vrsto let. Sprva je preučeval pisma, ki so jih v domače kraje pošiljali tisti, ki so se v deželo, kjer se cedita med in mleko, preselili. Na študijskem obisku v Argentini pa je v preučevanje dobil tudi gradivo z druge strani Atlantika.

Pisma so vplivala na domače in izseljence

“Migracij ne moremo več razumeti kot popolnega premika iz ene družbe v drugo, kjer je prišlo do popolne asimilacije. Korespondenca dokazuje, kako močno so novice iz Slovenije vplivale na življenje v Argentini. In seveda obratno. Vedenje, da sta oba svetova živela skupno življenje, nam pomaga razumeti sodobne migracije,” je prepričan Zobec.

Razstava bo na ogled v Vili Vipolže do 5. decembra. V prihodnjem letu pa bo obiskala še Kranj, Ljubljano in Koper.

V pismih slovenskih izseljencev je mogoče opaziti domotožje, čustveno navezanost in željo po novicah iz domačega sveta. Domači pa so sledili avanturam v novi deželi in od izseljencev pričakovali tudi materialno pomoč. “Iz pisem je mogoče razbrati, kako so se znali izogibati carinam in zakonom, ki so omejevali pošiljanje blaga. Vendar pa je bila najpomembnejša prav čustvena navezanost, ki so jo ohranjali.”

Komunikacija se je skozi leta spreminjala. Kasneje so na drugo stran oceana pošiljali tudi kasete. Poslušanje glasov domačih je postalo pravi družabni dogodek. Z razvojem svetovnega spleta in sodobnimi družbenimi omrežji ovir za komunikacijo praktično ni več, še vedno pa ostajajo fizične ovire.

Mlajše generacije odkrivajo svoje korenine

Nadia Molek se je rodila v Argentini. Njen oče, potomec slovenskih izseljencev, je skupaj z ženo v 70. letih, ko je bila v Argentini diktatura, zaprosil za štipendijo v Jugoslaviji. Tako se je družina preselila v Ljubljano.

Nadia Molek je v Sloveniji hodila v vrtec in prvi razred, nato so se z družino preselili nazaj v Argentino. Kot odrasla se je zaradi doktorata v Slovenijo vrnila in tu ostala.

“Od nekdaj so me zanimali različni načini vzpostavljanja identitete. Zanimalo me je, zakaj se potomci izseljencev še vedno opredeljujejo kot Slovenci oziroma kot argentinski Slovenci. Klasična teorija namreč pravi, da to ni res,” je pojasnila Nadia Molek. Vse več je med mlajšimi generacijami takih, ki iščejo svoje korenine, vzpostavljajo stik z daljnimi sorodniki na drugem koncu sveta in se želijo naučiti slovenskega jezika.

Razstava bo na ogled v Vili Vipolže do 5. decembra. V prihodnjem letu pa bo obiskala še Kranj, Ljubljano in Koper.

---