Vstopnine ni, kupite knjigo več!

Knjižni sejem se letos pričenja dan prej, do nedelje pa se bodo lahko obiskovalci seznanili s knjižnimi novostmi, ki jih predstavlja kar 106 založb. Knjigoljube vabijo tudi na številne spremljevalne dogodke, med katerimi bodo tudi tisti, s katerimi se predstavlja letošnje mesto v gosteh - Postojna.

Na sejmu bodo na voljo tudi številne knjižne novosti primorskih literarnih ustvarjalcev, med njimi spomini Mirana Košute, romana Alojza 
Rebule in  Marka Sosiča, strip Mateja Kocjana Kocota ter slikanica Emanuele Malačič Kladnik in ilustratorke Tinke Leskovšek. Foto: Maja Pertič Gombač
Na sejmu bodo na voljo tudi številne knjižne novosti primorskih literarnih ustvarjalcev, med njimi spomini Mirana Košute, romana Alojza Rebule in Marka Sosiča, strip Mateja Kocjana Kocota ter slikanica Emanuele Malačič Kladnik in ilustratorke Tinke Leskovšek. Foto: Maja Pertič Gombač

LJUBLJANA > Letos bodo založbe v šestih dneh predstavile približno 3000 knjižnih novosti, a ker že nekaj let sejem nima vstopnine, tokrat obiskovalce vabijo z mislijo: “Vstopnine ni, kupite knjigo več!”

Promocija branja, a tudi nakupa knjig

“Na sejmu sodeluje tako rekoč celotna založniška panoga, predstavljena je velika večina knjižnih novosti, obišče ga več obiskovalcev kot vse druge knjižne prireditve skupaj. Prodaja na sejmu je za nekatere založbe vitalnega pomena, saj se da s premišljenim sejemskim nastopom svoj vložek tudi večkratno povrniti,” pravi Zdravko Kafol, predsednik upravnega odbora sejma.

Knjižni sejem v številkah: 6 dni, 106 založb, 100 domačih in tujih literatov, 35.000 pričakovanih obiskovalcev, 7.000 otrok in mladine, 25.000 knjig, 3.000 novih del, 340 spremljevalnih dogodkov, 4 razstave, 10 nagrad.

Slovenska založniško knjigotrška panoga se še ni izvila iz padajoče spirale krčenja obsega prometa, še poudarja v pogovoru za STA in dodaja, da kriza še kar traja. “To samo kaže na resnost in trdovratnost težav, ki so se nakopičile v zadnjem desetletju. Panoga predstavlja le dve tisočinki v bruto domačem proizvodu (BDP), simbolna vrednost pa je seveda mnogo večja. Z osamosvojitvijo je knjiga izgubila simbolno državotvorno vlogo, kot nosilki znanja in razvoja ji ne uspeva najbolje,” zatrjuje Kafol. Na sejem si želi privabiti predvsem čim več mladih, zlasti dijake in študente. Prav zanje so lani ustanovili sklop Najs(t).

Med številnimi dogodki je težko izpostaviti le peščico. Veliko zanimanje vlada za irskega pisatelja in bookerjevega nagrajenca Roddyja Doylea, s katerim se bo v sklopu Pisateljskega odra v četrtek pogovarjala prevajalka Tina Mahkota. Med gosti iz tujine bodo tudi Goncourtova nagrajenka Marie NDiaye, italijanski pisatelj Mauro Covacich in britanski zgodovinar Keith Lowe. Slednji bo v klubu CD v soboto v pogovoru z Ervinom Hladnikom - Milharčičem predstavil svoje novo delo Strah in svoboda: kako nas je spremenila druga svetovna vojna, ki je nekakšno nadaljevanje uspešnice Podivjana celina (Modrijan, 2013). Obe je prevedla Primorka Breda Biščak, ki bo tudi v soboto prevajala zgodovinarja, a tokrat v živo.

Knjiga leta

Na sejmu pa bodo tudi letos podelili več nagrad, med njimi tudi veliko nagrado sejma Knjiga leta, ki jo bodo izbrali obiskovalci sejma. Zanjo se do konca sejma potegujejo 80ta: desetletje mladih. Zgodba slovenskega pop-rockaŽige Valetiča, strip Ivan Cankar: podobe iz življenjaBlaža Vujnika in Zorana Smiljanića, monografija Novi Maribor - mesto v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja Primoža Premzla, slikanica Drobtine in mišje dolineAnje Štefan in ilustratorke Alenke Sottler ter delo Saj grem samo mimo - Razglednice Aleša Debeljaka, ki sta jo uredili Erica Johnson Debeljak in Nela Malečkar.

Od Vilharja do dediščine furmanstva

Med dogodki velja še omeniti jutrišnjo Debatno kavarno, ki jo prirejata ZRC SAZU in Založba ZRC. Nova Gorica, mesto, ki naj bi sijalo preko meje - vizija ali utopija? je naslov, ki bo poganjal pogovor, na katerem bodo mnenja izmenjavali Pavel Gantar, Boštjan Vuga, Boštjan Kenda, Tomaž Vuga in povezovalec Blaž Kosovel. Drugo primorsko mesto, ki mu bo te dni posvečenih precej pozornosti, pa je Postojna. Po Tolminu, ki se je na sejmu predstavil pred dvema letoma, je Postojna tretje mesto v gosteh. Njena predstavitev bo potekala tudi v duhu 200. obletnice rojstva Miroslava Vilharja, ki mu je posvečena obsežna monografija. Brigita Tornič Milharčič bo s plesalci Baletnega društva Postojna predstavila glasbeno pravljico Lunino kraljestvo. Na Cicifestovem odru, namenjenem najmlajšim, bo na obisku Muzej Krasa, ki vabi na eksperimentalni laboratorij kraških pojavov. Na istem odru bo tudi Jerneja Sojer Smerdu pripravila delavnico Do-re-mi na 1, 2, 3 in predstavila pravljično - didaktično knjigo Pisana druščina v gozdu. V četrtek bodo v Klubu CD predvajali tudi prvi del dokumentarnega filma Dediščina furmanstva. Scenarist Drago Mislej - Mef, režiser Dušan Milavec in kitarist Elvis Šahbaz bodo predstavilidokumentarec v produkciji TV Studia Proteus, ki skuša gledalcem na prijazen in zabaven način odkriti pomen furmanstva.

Letošnja država v fokusu je Madžarska, ki se na sejmu predstavlja vsestransko, saj bo poleg literature prikazala tudi svojo filmsko ustvarjalnost, glasbo, ples in celo kulinariko.

Čas za Belo knjigo o knjigi

Kljub vsemu 42 odstotkov Slovencev ne bere, 48 odstotkov ne kupuje knjig, opozarja Zdravko Kafol. “Imamo enega najvišjih davkov na knjigo v EU, četrtina Slovencev je funkcionalno nepismenih, smo na 28. mestu med državami OECD. Naši voditelji se premalo zavedajo pomena in moči, ki jo ima raven bralne pismenosti tudi kot konkurenčne prednosti. Ta je neposredno v sorazmerju z višino BDP v posameznih državah. Reševanje teh problemov in izzivov je naloga, ki zahteva sodelovanje vseh členov v knjižni verigi, podporo vladajoče kulturne politike in državnega vodstva. Čas je zrel za Belo knjigo o knjigi.”


Najbolj brano