Kaki, hrana bogov

November je za počutje mnogih ljudi najhujši mesec v letu. Svetlobe je občutno manj, noč je dolga in psihično ubijajoča. Številni se slabo počutijo, ne morejo spati ali pa slabo, nemirno spijo. Jaz teh težav nimam, a jih dobro poznam, ker je moj mož pripadnik tiste skupine ljudi, ki jih vremenski in astronomski pojavi močno bremenijo.

On natančno ve, kdaj se bo v vesolju nekaj premaknilo in bo nastopila jesen in kdaj bo zimo preganjala pomlad. Ponavadi začne v septembru stokati, ker se dan krajša, a srce mu poskoči za božič, ko se vse obrne in se začne dan daljšati. “Za sv. Tri kralje je dan daljši že za en petelinov korak,” se veseli. Mene pa vsako leto znova prevzame, kako na jesen ob pravem času dozorijo močno obarvani plodovi, ki jih zdaj najbolj potrebujemo: koruza, buče, kakiji, in po barvni intenzivnosti tekmujejo z zlatorumenimi listi. Barve so pomembne za premagovanje jesensko-zimske depresije.

Protistrup za jesenske depresije

Ko se dnevi krajšajo in je manj svetlobe tudi čez dan, se v možganih zmanjšajo količine noradrenalina, dopamina in serotonina oziroma hormonov dobrega počutje in sreče. Žal njihovo sintezo zavirajo tako imenovane monoaminoksidaze. K sreči v hrani najdemo veliko snovi, ki blokirajo to škodljivo delovanje monoaminoksidaz. Med blokatorje sodijo encimi v jabolkih, kakijih, bučah, papriki, brstičnem ohrovtu in brokoliju, pa tudi v stročnicah in špinači. Med blokatorje sodita tudi karotenoida kvercetin in zeaksantin v koruzi, žafranu, kakijih, bučkah in bučah, oranžni papriki, jajčnem rumenjaku in drugih živilih intenzivnih oranžnih barv.

Kaki je eden najbolj značilnih oranžnih jesenskih sadežev. Zrel kaki (znan.: Diospyros kaki) je zdrav in zelo sladek sadež iz družine ebenovk (Ebenaceae), ne povsem dozorel pa “ujeda” na prav svojevrsten način. Oranžna barva krepi občutke sreče, vitalnosti in sposobnosti premagovati težave. Pravijo, da ljudje, ki ljubijo oranžno, ljubijo življenje. Zato je jabolko kaki pravcati protistrup za jesenske depresije, saj deluje kot spodbujevalec telesnih in duševnih aktivnosti.

Oranžni sadeži izboljšujejo prebavo, povečujejo apetit, spodbujajo srce in kroženje krvi po telesu in možganih, pomagajo pri astmi, prehladih in revmatizmu. Krepijo vranico, pljuča in trebušno slinavko ter vplivajo na izločanje telesnih sokov. Hkrati oranžni plodovi sproščajo in dajejo občutek svobode. V oranžni barvi je velik delež rumene, ki krepi živčni sistem in spodbuja limfni sistem, blagodejno deluje na želodec, trebušno slinavko, jetra in žolčnik.

Pomemben vir kalija

S kakiji razmeroma zelo hitro vnesemo energijo v telo, ki v telesu dalj časa ostane, saj vsebujejo veliko glukoze, fruktoze in arabinoze, zelo malo je saharoze. Izredno bogati so s karotenoidi, predvsem s provitaminom A. Že nekaj kakijev v normalnih razmerah pokrije naše dnevne potrebe po provitaminu A, vendar le, če je v naši prehrani tudi dovolj cinka. Kakiji vsebujejo tudi vrsto vitaminov in mineralov, zlasti vitamine C, B1, B2 in B6. Po nekaterih raziskavah naj bi imeli kakiji kar 30-krat več vitamina A kot jabolka in petkrat več vitamina C kot jabolka ter le za tretjino manj tega vitamina kot citrusi.

Med minerali je v kakijih veliko kalija, magnezija in fluora, nekaj manj bakra, kalcija, fosforja, železa, joda, kroma in selena ter kar približno 35 odstotkov vsebnosti vlaknin. To ob rednem uživanju ugodno vpliva na prebavo, saj odganja črevesne zajedavce in čisti ledvice. Poudariti moramo, da je kaki zlasti pomemben vir kalija; tega je do 170 mg na 100 g sadeža.

Kalij je odločilnega pomena za uravnavanje krvnega tlaka ter sodeluje pri preprečevanju in zdravljenju depresivnih stanj, izgube orientacije, pri motnjah srčnega ritma ter pri mišični oslabelosti in splošni izčrpanosti. K temu veliko pripomore magnezij, ki je v kakijih v dobrem razmerju s kalijem. Kakiji imajo tudi obilica fluora; ta deluje preventivno v ustih, saj je naravni zaviralec zobne gnilobe in celo ustavi razgrajevanje zobne mase, ko je ta že načeta. Afričani prav zaradi fluora uporabljajo kakije za zdravljenje vnetij, krvavečih dlesni in krepitev zobne sklenine oziroma za preprečevanje paradentoze. Trpek sok nezrelih kakijev lajša težave pri herpesu, krčnih žilah in ustavlja krvavenje po britju.

Kaki dozori ravno ob pravem času

Pomembno vlogo imajo tudi antioksidanti v kakijih; med njimi so proantocianidin, epikatehin, likopen, zeaksantin ter galna in p-kumarinska kislina. V kakijih je veliko več topnih kot netopnih vlaknin, zato so odlični za vse, ki imajo težave s prebavo, sladkorno boleznijo in holesterolom. In ne nazadnje: kaki je eno redkih sadnih dreves, ki ga pred boleznimi ni potrebno ščititi s kemijskimi pripravki, zato ga je dovolj samo oprati in zaužiti, pravi znani briški sadjar s Kojskega Aleksij Mavrič. Konec pomladi nam ponudi češnje, poleti marelice in breskve, zdaj pa kakije. Zadnja leta veliko kakijev nareže v krhlje in suši; ti so bolj mehki in slajši kakor jabolčno sušje.

Kakiji so torej v tem turobnem jesenskem času zelo primerno sadje za obrambo pred depresijo in za krepitev imunskega sistema ter prava pomoč pri zdravljenju prehladnih obolenj oziroma bronhitisov, saj vitamin A zdravi sluznico in krajša trajanje bolezni. Kot naročeno za današnji čas!

Dobro je vedeti: znanstveno ime za kaki je Diospyros, izhaja iz grščine in pomeni “božji ogenj”. Po drugih verzijah naj bi pomenil tudi “božje žito” ali “hrana bogov”. Po vsem svetu poznamo več kot 2000 sort kakijev.

---