Dva klavirja, štirje saksofoni in veliko virtuoznosti

Drugi koncert glasbenega abonmaja Kulturnega doma Nova Gorica je potekal v izmenjavi skladb Philipa Glassa in Milka Lazarja ter klavirskega dua in kvarteta saksofonov. Celoten večer je prežemal dualizem, ki pa ga je trdno povezoval minimalizem, na eni strani izhajajoč iz tradicije, na drugi pa razraščajoč se v sedanjost.

Šest vrhunskih glasbenikov povezujeta profesionalni pristop in energično igranje.   Foto: Matej Vidmar
Šest vrhunskih glasbenikov povezujeta profesionalni pristop in energično igranje.  Foto: Matej Vidmar

Mednarodno uveljavljen slovenski skladatelj Milko Lazar je znan po zmerni glasbeni usmerjenosti cross-over, ki se izogiba akademskemu opredeljevanju, temelji pa na ustvarjalnem svobodnem pristopu. V njegovem opusu zasledimo vplive jazza in ljudske glasbe ali pa na povsem samosvoj način predelane kompozicijske tehnike, bolj ali manj razširjene v današnjem času.

Njegov minimalizem se večidel oddaljuje od tistega osnovnega, kot ga je utemeljil Philip Glass v 20. stoletju, pa vendar se je na koncertu pripovedovalska zvočna nit glasbenega jezika obeh skladateljev spajala v celoto, ki je združevala dva individuuma v komplementarno celoto.

Bojan Gorišek-Milko Lazar je uveljavljen klavirski tandem, specializiran v izvajanju Lazarjeve glasbe. Na koncertu pa se je predstavil z Glassovimi Štirimi stavki za dva klavirja ter Lazarjevimi Songs from Faust (pesmi iz prvega dela baleta Faust - Das Ballet, ki ga je Lazar napisal po naročilu züriške operne hiše in je bil letos tam premierno tudi izveden). Glasbenika sta dokazala, da sta tehnično dovršena in da sta si interpretativno blizu, se v duhu zvočnega slikanja empatično zaznavata in nadgrajujeta, kar se je dobro izrazilo tudi v sami natančnosti ritmičnega podajanja. Ohranjala sta enovitost in povezanost.

Obenem sta v inventivni melodičnosti baletnih odsekov pokazala tudi poetično plat svojega poustvarjalnega zagona in s tem predstavila eno temeljnih evropskih filozofskih tem razpetosti med dobrim in zlim, umetniško navdahnjeno in z liričnim pridihom.

Z ekscentričnimi Obscure Dances, z letošnjo skladbo, ki jo je Milko Lazar napisal za Svetovni kongres saksofona v Zagrebu, se je skupaj s klavirskim duom predstavil tudi Zagrebški kvartet saksofonov. V tej skladbi zastopan minimalizem je bil sicer le ogrodje, na katerem je zvenel dobro premišljen avantgardizem današnjega časa. V Obscure Dances v ospredje stopa ritualnost plesnega značaja, kjer klavirja predstavljata elegantno perkusivno ozadje, saksofonska lega pa prinaša melodično linijo, izredno zahtevno in idiomatsko zasnovano.

Skladba je bila uveljavljenemu Zagrebškemu kvartetu saksofonov očitno interpretativni izziv, saj jo je izvedel suvereno in dosledno predvsem pa čustveno doživeto. Poseben je bil tudi Glassov Koncert za kvartet saksofonov in orkester z orkestrskim partom v priredbi za dva klavirja po Milku Lazarju. Glass je to skladbo zasnoval virtuozno, ekstravagantno, ne da bi se odpovedal filozofiji tonalnega sistema. Visoka zbranost, posluh in sprejemanje drugega ter prijateljska predanost glasbenikov so se v skladbi še razraščali in dosegli izvajalski višek.

Privrženost, energičnost in dinamičnost so bile osnovno gonilo tokratnega abonmajskega koncerta. Šest glasbenikov, ki pogosto sodelujejo, pa ne povezuje le visoka profesionalnost, temveč tudi elementarna povezanost z istim umetniškim kredom,   


Najbolj brano