Venerino rojstvo v novi preobleki

Plesno gledališka predstava Rojstvo Venere pod taktirko Barbare Novakovič Kolenc bo prvič zaživela v nedeljo ob 20. uri na odru Kosovelovega doma v Sežani. Avtor besedila Ivo Svetina je dramo postavil v obdobje renesanse, ki pa je aktualno tudi v 21. stoletju.

 Rojstvo Venere so v Sežani  predstavili (z leve) Nina Ukmar,  Manca Krnel, Barbara Novakovič Kolenc, 
Vid Klemenc in  Eva Prusnik.  Foto: Petra Mezinec
Rojstvo Venere so v Sežani predstavili (z leve) Nina Ukmar, Manca Krnel, Barbara Novakovič Kolenc, Vid Klemenc in Eva Prusnik.  Foto: Petra Mezinec

SEŽANA > Predstava Rojstvo Venere je nastala s sodelovanjem Muzeuma, Kina Šiške in Kosovelovega doma. “V Kosovelovem domu smo pristopili k sodelovanju na pobudo Muzeuma. Predstave nam sicer ni uspelo vključiti v abonma, smo pa že hitro začeli s promocijo dogodka,” je povedala direktorica Kosovelovega doma Nina Ukmar.

Renesansa je luč, ki sije v srednji vek

Dogajanje je Ivo Svetina (1948) postavil v Firence med septembrom 1449 in majem 1498, v čas med vdorom Karla VIII. in Savonarolovo smrtjo. Slikar Sandro Botticelli, sicer eden najbolj znanih oznanjevalcev renesanse ter avtor znamenitega Rojstva Venere in Pomladi, vse bolj pada pod vpliv patra Savonarole.

Čeprav je obdobje dogajanja drame oddaljeno več kot petsto let, je aktualno tudi v 21. stoletju, je povedala režiserka predstave Barbara Novakovič Kolenc. Renesansa v temni srednji vek, kot si obdobje večkrat predstavljamo, prinaša žarek svetlobe. Ki pa ne pride sam od sebe, zahteva boj in upor proti uveljavljenim normam. “Svoboda subjekta, pravica do drugačnosti, begunstvo, pravica do intime in zasebnosti, nadzor, kazen ... Ne vem, kateri od teh elementov ni pereč tudi v 21. stoletju,” še pravi režiserka.

Svojo vlogo je predstavil igralec Vid Klemenc: “Večino časa igram Amadea, ki je Botticellijev zaupnik in njegov model za kiparjenje. Amadeo se skozi igro spreminja v patra Savonarolo. Iščemo vzporednice in ugotavljamo, kako so to v bistvu le druge plati Botticellija.”

Naslednjič v Kopru

Plesalka Manca Krnel v igri predstavlja Venerin simbol: “Simboli so bolj ali manj živali. Rada jih plešem, mogoče zato, ker živali rada opazujem. Tudi gib je v bistvu živalska stvar.”

V gledališko-plesni predstavi nastopajo še Jernej Gašperin, Maruša Majer in Mateja Rebolj. Kostume je oblikoval Leo Kulaš, sceno Vlatka Ljubanović, za glasbo so poskrbeli Dario Serini, Luka Lah in Tine Grgurević. Za produkcijo skrbi Muzeum Ljubljana, za soprodukcijo pa Kino Šiška - Center urbane kulture. Po sežanski premieri si bo predstavo mogoče ogledati še 23. novembra v Kopru, kasneje pa še v Novem mestu, Ljubljani in Kranju.


Najbolj brano