Znižati najemnine, obnoviti stavbe, privabiti butične obrti

Revitalizacija mestnega središča je dolgoročen proces. S pravšnjimi vsebinami, določenimi spodbudami ter ovrednotenjem in spoštovanjem kulturne dediščine je mogoče mestnim ulicam vrniti dušo. Zanimalo nas je, o kakšnih rešitvah za oživitev Kopra razmišljajo tekmeci za županski položaj.

KOPER > Nekateri kandidati ocenjujejo, da bi lahko trgovce nazaj v mesto pritegnili tudi z znižanjem najemnin. Takšna rešitev se med drugim zdi smiselna Marjanu Križmanu (SD), Alanu Medvešu (Levica) in Danijelu Sertiću (NSi). Slednji bi pocenil občinske prostore v središču mesta, tiste bliže morja pa podražil. “S tem bi središče postalo zanimivo za male podjetnike, poskušali pa bi pritegniti tudi kakšno prestižno trgovsko znamko,” napoveduje Sertić. Medveš in Levica poudarjata predvsem participatorni proračun, prek katerega bi ljudje sami odločali o prednostnih investicijah.

Razmisliti tudi o umirjenih tematskih lokalih

Križman bi servisne dejavnosti za občane umestil na najbolj obiskane predele mestnih ulic in trgov. Viktor Markežič (SMC) bi oblikoval nekakšen trgovski trikotnik s posebnim trgovskim programom, ciljal pa bi tudi na ponudbo butične obrti in specializiranih storitev.

Medveš bi z nižjimi najemninami privabil še ustvarjalce, umetnike, gostince in obrtnike, ki bi dali utrip mestu. Gašpar Gašpar Mišič (lista Naš kraj s podporo ZZP) ima v mislih umirjene tematske lokale, denimo, jazz ali blues klube, piano bare in podobno. Zlatko Gombar (Dobra država) bi v mestu uvedel mirne cone, medtem ko bi bile Čevljarska, Kidričeva in Cankarjeva ulica živahnejše.

Sicer pa bi kandidati s praktičnimi ukrepi uslišali tudi želje in potrebe gostincev. Sertić bi jim omogočil uporabo obsežnejšega dela javnih površin za simbolično ceno. “Vsem lokalom bi dovolil postavitev mizic na zunanjih površinah, ne samo nekaterim. Poleg tega bi lokalom tudi podaljšal obratovalni čas,” pravi Nevio Miklavčič (SLS). Prizadetim prebivalcem bi ob tem prispeval za sanacijo oken, zvočno izolacijo sten, “tako bi lahko v miru spali, kljub živahnemu utripu mesta.” Silvano Radin (SDS) bi urnike prilagodil turističnemu in sezonskemu utripu.

Servitski samostan kmalu pod okrilje občine

Ne gre pozabiti na infrastrukturne naložbe. Zdajšnji župan Boris Popovič (KJN in SZV) napoveduje prenovo Servitskega samostana. “Z državo smo se načeloma že dogovorili za prenos lastninske pravice na občino,” pravi. Tudi v prihodnjem mandatu bodo subvencionirali obnovo pročelij zasebnim lastnikom. “V primerih, ko lastniki fasad ne bodo želeli obnavljati, pa bo to storila občina in za svoja vlaganja postala solastnica nepremičnine,” pojasnjuje.

Načrtujejo še prenovo starih ulic, kjer bi asfalt nadomestili tlakovci. Enako predlaga Križman. Zahtevnejši zalogaj bo prenova in tlakovanje trga Brolo. “Preverili bomo, ali je na tej lokaciji možno zgraditi podzemno garažno hišo. Te sicer snujemo še pod Muzejskim trgom, za tržnico in na parkirišču za Barko,” pravi Popovič. Obljublja, da bo cena abonmaja za prebivalce mesta subvencionirana, sočasno pa bodo poskrbeli za sistem dostave, med drugim tudi s posebnimi vozili - kavalirji.

Urediti butične mestne hotele

Tako Križman kot podjetnik Valter Krmac (Oljka) menita, da je nujno prenoviti in dati vsebino zgodovinsko pomembnim stavbam in spomenikom. Miklavčič bi več energije in denarja usmeril v obnovo stavb v Kidričevi ulici. Olga Franca (Gibanje Skupaj) bi v sodelovanju s strokovnjaki oblikovala načrt celovite obnove mestnega jedra in opredelila način, kako bi k temu spodbudili tudi zasebne lastnike ter jim pomagali s subvencijami. Enako razmišlja Križman.

Radin omenja gradnjo hotelov, študentskega kampusa, gostinskih objektov, muzejev. Krmac ugotavlja, da v Kopru ni dovolj hotelov, zato predlaga, da bi v prihodnje stavbo občinske uprave, upravne enote in nekdanjo porodnišnico spremenili v butične mestne hotele.

Markežič bi za obnovo kulturne dediščine črpal evropski denar, občinski stavbni fond pa bi spremenil v kakovostna stanovanja. Olga Franca napoveduje, da bo mala loža dobila dušo po smernicah stroke, prizadevali si bodo, da bo beneški lev z nekdanjega Levjega gradu pravilno (o)hranjen za naslednje rodove, Koper pa naj dobi lutkovno gledališče in muzej za otroke.

V dogajanje vpeti lokalno identiteto

S čim pa bi kandidati, ki se potegujejo za položaj prvega Koprčana, popestrili dogajanje v mestu? Sertić bi to storil z uličnimi lutkovnimi in gledališkimi predstavami, manjšimi uličnimi koncerti, opero na odprtem, festivali. Enako mnenje delijo tudi Olga Franca, Gombar in Mišič, ki pa dodaja, da je oživljanje mestnega jedra “resen projekt, ki zahteva boljšo komunikacijo, organizacijo in promocijo ponudbe.”

Krmac meni, da je možno zanimive turistične vsebine razvijati tudi na osnovi lokalne identitete, gastronomske in enološke ponudbe. Podobnih prijemov bi se lotil tudi Radin, mlade pa bi v Koper zvabil z Univerzo in novimi študijskimi programi ter gradnjo kampusa, medtem ko bi starejše nagovarjal s promocijo ugodnih podnebnih pogojev.

Medveš je prepričan, da mora občina zagotavljati kakovosten program kulturnih prireditev. Aleš Bržan (Lista Aleša Bržana) je kritičen: “Oživljanje mesta je proces, ki začne z novo vzpostavitvijo kulturne identitete prostora, ki se jo že več desetletij zatira. Dokler prebivalci ne vemo, kaj imamo in kdo smo, se težko obnašamo kot skupnost.” Gombar priložnost vidi tudi v zanimivih programih medgeneracijskih središč.

Popovič nasprotno ocenjuje, da je središče “že zdaj zelo živahno, ulice so polne ljudi, za kar gre velika zahvala predvsem pravilni turistični strategiji, ki smo si jo zastavili.” Napoveduje, da bodo še naprej sodelovali z Zavodom Otok, ki združuje gostince in trgovce.

Marko Brecelj (Akacije) je tudi tokrat na naša konkretna vprašanja odgovoril v njegovem lastnem slogu. “Pred šestnajstimi leti je Boris Popovič, ki si je dal pred kratkim v Pokrajinski muzej obesiti svoj portret, obljubljal oživiti mestno jedro,” spomni. “Sto tisoč gostov plovečih hotelov, ki v Kopru ne smejo ničesar kupiti, ima dvigalo in dovolj velike palme, da jih pri svojih letih še lahko opazijo. Kaj še hočete?”

---