Radovednosti lahko kmalu sledi odvisnost

Približno 15 odstotkov slovenskih 15-letnikov redno kadi tobak, konopljo in pije alkohol. Vse več jih hkrati uživa dve ali vse tri substance. Vse to vodi v odvisnost, razkriva najnovejša raziskava, zajeta v publikaciji Od prvega poskusa do pogoste uporabe tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki v Sloveniji.

Slovenski najstniki vse mlajši začnejo kaditi tobak, konopljo in piti 
alkohol.
Slovenski najstniki vse mlajši začnejo kaditi tobak, konopljo in piti alkohol.  

November je namenjen preprečevanju zasvojenosti, kar izraža že geslo kampanje v obliki poziva Skupaj zmoremo več.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki je raziskavo opravil, izpostavlja pomen sodelovanja strokovnjakov, ustanov in nevladnih organizacij ter prostovoljcev s skupnim ciljem preprečevati uporabo drog med mladostniki.

Nova publikacija Od prvega poskusa do pogoste uporabe tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki v Sloveniji spodbuja starše, vzgojitelje, zdravnike in mladostnike, naj z ozaveščanjem vsem, ki posegajo po teh izdelkih, nenehno dopovedujejo, da gre za resen problem, ki zelo škoduje zdravju. Ob tem je treba poskrbeti tudi za pomoč, pa naj gre za strokovnjake v ustanovah ali za laike, najbolj učinkovita pa je, ko se oboji med seboj povežejo.

Odraščajoča mladina je lahek plen

Podatki potrjujejo, da je uporaba tobaka, konoplje in alkohola, ki sodijo med psihoaktivne snovi, med mladostniki pri nas zelo razširjena. Znaten delež mladostnikov uporablja več kot eno teh snovi. Gre za skupino odraščajočih otrok, ki so radovedni, dovzetni za slabe zglede in nagovarjanje vrstnikov. Na ta način skušajo tudi okrepiti priljubljenost med vrstniki in samopodobo.

Preventiva zato terja multidisciplinaren pristop in medsektorsko sodelovanje. NIJZ pripravlja vsako leto novembra o tem konferenco z geslom Skupaj zmoremo več. Letošnja, pripravili so jo v Pomurju, je bila namenjena prav najstnikom, saj se v tem obdobju življenja razvijejo vzorci vedenja, ki kasneje, v dobi odraslosti, vplivajo na človekovo zdravje, zadovoljstvo in uspešnost v odraslosti. Med pridobljenimi navadami je tudi uporaba psihoaktivnih snovi. Te praviloma začne večina ljudi preizkušati prav v času odraščanja.

Velik javnozdravstveni problem

Raziskave v Sloveniji kažejo, da je postala uporaba tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki že velik javno zdravstveni in širši družbeni problem. Po mnogih kazalnikih se Slovenija po tem uvršča nad mednarodno povprečje.

Uporaba ene ali hkrati več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana s številnimi kratkoročnimi in dolgoročnimi neugodnimi zdravstvenimi, socialno-ekonomskimi, psihosocialnimi, kognitivnimi in izobraževalnimi izidi. V takšnih okoliščinah je tudi večja verjetnost za druge vrste tvegana vedenja, za škodljivo uporabo teh snovi in za nastanek zasvojenosti.

Rezultati kažejo, da znaten delež (15 odstotkov) 15-letnikov v Sloveniji pogosto oziroma bolj tvegano uporablja tobak, konopljo ali alkohol. Pri tej skupini otrok odkrivajo tudi druge vrste vedenje, ki je zdravju škodljivo. Vsak deseti (deset odstotkov) 15-letnik pa pogosto oziroma bolj tvegano uporablja vsaj dve od teh psihoaktivnih snovi, vsak dvajseti (pet odstotkov) pa vse tri hkrati.

Pri 15-letnikih, ki redno hkrati kadijo tobak in konopljo ter pijejo še alkohol, obstaja večja verjetnost, da zapadejo v druge, zdravju škodljive vzorce vedenja. Med njimi so, denimo, prezgodnje spolno življenje z vsemi pastmi, ki jih ima, vsakodnevno pitje energijskih pijač, neredno zajtrkovanje in izpuščanje priporočenih obrokov hrane ...

NIJZ poziva pristojne, naj se takoj lotijo primernih ukrepov, saj je ta problem vse hujši. “Krepiti moramo zdrav življenjski slog mladostnikov in nepretrgano izvajati učinkovite programe za preprečevanje uporabe in opuščanje uživanja tobaka, alkohola, konoplje in tudi drugih psihoaktivnih snovi, ki so med mladostniki prav tako razširjene,” izpostavljajo v NIJZ.

Pomurje izstopa

Ni naključje, da so letošnjo konferenco o preprečevanju zasvojenosti pripravili v Pomurju. Analiza zdravstvenega stanja v tej regiji namreč dokazuje, da sta kakovost življenja in raven zdravja tam še vedno slabša od večine preostalih slovenskih regionalnih območij. Tudi problematika prepovedanih drog je v Pomurju že velik javno zdravstveni problem. Na tem območju je na voljo veliko manj preventivnih programov in aktivnosti glede krepitve pozitivnega duševnega zdravja in preprečevanja zasvojenosti. Pomurje skoraj nima nobene aktivne nevladne organizacije, namenjene proučevanju in preprečevanju zasvojenosti s prepovedanimi drogami.

Zato je NIJZ k sodelovanju na konferenci v Murski Soboti povabil predstavnike nevladnih organizacij, ki so predstavile in organizirale Tržnico znanja. “Skušali smo pokazati, da je svet mogoče spreminjati. Počasi sicer, korak za korakom. To lahko izpeljemo le s skupnimi močmi,” poudarja Ada Hočevar Grom iz NIJZ.


Najbolj brano