Do rešitev skupaj z uporabniki prostora
Goriška
10. 11. 2018, 06.00
, posodobljeno: 18. 11. 2018, 21.20
Občina Ajdovščina se je s strateškim načrtom dostopnosti zavezala, da bo pri gradnji ali prenovi zunanjih javnih površin upoštevala nasvete stroke in sodelovala z organizacijami, ki povezujejo ljudi z različnimi oviranostmi. Najbolj kritične točke so povezane s prometom, odpraviti morajo tudi komunikacijske ovire.
Ena od črnih točk je glavni vhod v športni center, ki je marsikomu
nedostopen. Foto: Alenka Tratnik
AJDOVŠČINA
> Občina Ajdovščina je pred 15 leti kot prva v Sloveniji prejela naziv Občina po meri invalidov, zdaj pa je ena prvih, ki so izdelale izhodišča za izboljšanje dostopnosti skladno z novo gradbeno zakonodajo. Strateški načrt dostopnosti vsebuje ključne cilje in usmeritve pri posegih v javni prostor, v prihodnje pa jo čaka še priprava usmeritev za izboljšanje dostopnosti do informacij in storitev.
V praksi so še številne ovire
A že pri prvem sklopu jih v praksi čaka še veliko dela. Tega se zaveda tudi vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Irena Raspor. “Ponekod gre za minimalne popravke, drugje za celovite rešitve. Ta dokument jemljemo predvsem kot zavezo in navodilo za vse prihodnje naložbe v ureditev zunanjega dostopa do javnih objektov. Tudi na način, da bomo v izdelavo zasnov v čim večji meri vključevali stroko in organizacije, ki povezujejo uporabnike z različnimi oviranostmi,” je povedala.
V svetovalni mreži
Občina Ajdovščina je z občinami Nova Gorica, Postojna, Škofja Loka in Kočevje sodelovala v projektu Svetovalna mreža dostopnosti, ki ga je sofinanciralo okoljsko ministrstvo. Poleg Zavoda Dostop in Zveze slepih in slabovidnih Slovenije je v njem sodelovalo tudi MDSS Nova Gorica. S projektom so želeli spodbuditi občine h gradnji javnih površin, ki bodo dostopne tudi funkcionalno oviranim. Glavni cilj projekta je bil predstaviti občinam in svetovalcem javnih površin taktilne oznake za slepe in slabovidne.
Po besedah Andreje Albreht iz Zavoda Dostop, ki je izdelal načrt, so tudi v Ajdovščini najbolj kritične točke povezane s prometom. V zadnjem času predvsem z uvajanjem kolesarskih površin. “Te se ponekod umešča tako, da se pločnik preprosto nadomesti s kolesarsko stezo ali pa se pri postavitvi kolesarskega pasu pozabi, da tudi pešec potrebuje svoj prostor. Pri tem so najbolj ranljivi slepi in slabovidni pešci, pogosto je tudi za gibalno ovirane edina možnost prehoda po kolesarski stezi,” je pojasnila.
Do rešitev skupaj z uporabniki
Pri pripravi dokumenta so sodelovali Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica (MDSS), Društvo Sožitje Ajdovščina-Vipava, Društvo gluhih in naglušnih (DGN) Severne Primorske, Zdravstveni dom Ajdovščina, Društvo invalidov Ajdovščina-Vipava in Društvo upokojencev Ajdovščina.
Igor Miljavec predsednik MDSS Nova Gorica
“Dokument je dobra podlaga, rešitve pa bo treba postaviti v prakso. Arhitekti so pripravljeni sodelovati. Težave pogosto nastanejo pri izvajalcih in nadzoru.”
“Dokument je dobra podlaga, rešitve pa bo treba postaviti v prakso. Imamo arhitekte, ki so pripravljeni sodelovati in želijo pomagati. Težave pogosto nastanejo pri izvajalcih in nadzoru,” je v imenu MDSS povedal Igor Miljavec.Pohvalil je angažiranost občine, a spomnil, da bo treba načrt dopolniti še z delom, ki rešuje dostopnost do informacij in storitev.
Podobno je opozorila Mojca Komel iz DGN. “Ko govorimo o dostopnosti, govorimo tudi o nevidnih, komunikacijskih ovirah. Le redki javni zavodi in ustanove so vzpostavili tako imenovano indukcijsko zanko. V Ajdovščini jo ima na primer Lavričeva knjižnica. Naglušni in gluhi se lahko znajdejo v zagati na uradih ali v čakalnicah, ko jih osebje pokliče iz pisarne ali po zvočniku. Pomembno je, da družbo ozavestimo, da so del nje tudi gluhi in naglušni.”
Višji standardi v bližini ustanov
V Zavodu Dostop so v načrtu občino in mesto razdelili v dve kategoriji. Prva vključuje mestno središče in območja, kjer je večina pomembnejših javnih ustanov in je večji obisk oseb z različnimi oblikami oviranosti. Tu bodo zahteve strožje, občina bo morala poskrbeti, da bodo poti popolnoma urejene in redno vzdrževane. V ostalih delih mesta in drugih KS bodo poskrbeli za osnovno varnost udeležencev v prometu.
Občina mora pripraviti akcijski načrt s seznamom prednostnih nalog in zanje zagotoviti denar v proračunu. Izvedbo v praksi bodo morale ob občinskem svetu pozorno spremljati tudi invalidske organizacije, opozarja Albrehtova.