Tudi olimpijski nastop?

Portoroški boksarski klub letos praznuje peti rojstni dan, kljub rosnim letom pa se je že prebil v državni vrh. Na bližnjem prvenstvu Evropske unije bosta njihova borca predstavljala polovico slovenske reprezentance.

Tadej Černoga (levo) s trenerjem Nikolo Juretićem
Tadej Černoga (levo) s trenerjem Nikolo Juretićem 

PORTOROŽ > V kratki zgodovini je sedem srčnih fantov v matično telovadnico v Luciji prineslo kar šestnajst naslovov državnega prvaka, osvojili so zavidljiva tri AIBA tekmovanja (mednarodna boksarska zveza) in več mednarodnih turnirjev. Sedmerica državnih prvakov je zastopala Slovenijo od mlajših kadetov do članov, kar dokazuje, da v BK Portorož delajo na celotni starostni piramidi. Nad odzivom je presenečen celo trener in ustanovitelj kluba - mimogrede je tudi podpredsednik Boksarske zveze Slovenije - Nikola Juretić: “Redno vadi približno 50 fantov, občasno jih prihaja še kakšnih dvajset. Seveda je bazen, iz katerega črpamo, dokaj omejen in tudi razmere za delo niso idealne, a se trudimo po svojih močeh. Navdušuje me predvsem želja fantov, kajti marsikdo se ukvarja z boksom, malo pa je pravih tekmovalcev in mi jih imamo kar nekaj.”

Trnova pot do rezultatov

Juretić ve, kaj govori, saj se je tudi sam ukvarjal s plemenito veščino, jasno pa mu je tudi, kako trnova je pot do zares odmevnih rezultatov: “Sam sem po sili razmer veliko boksal v Italiji ter dosegel razmeroma visoko raven, bil sem tudi slovenski reprezentant, nato pa sem dobil pravo boksarsko izkušnjo. Ravno takrat je namreč s Kube v Italijo prebegnil Brunet Zamora, ki se je pripravljal na olimpijske igre in mene so določili za njegovega sparing-partnerja, čeprav sem bil po teži dve kategoriji više. Heh, raje ne bi o podrobnostih, ampak trikrat tedensko sem prihajal domov pošteno pretepen. Komaj takrat mi je postalo jasno, kaj pomenijo pravi boksarski geni ter vadba od malih nog, kajti na Kubi je to nacionalni šport in je v osnovnih šolah celo obvezni predmet.”

Njegovi varovanci so se v slovenskem prvenstvu ob dveh tretjih mestih povzpeli celo do druge pozicije, čeprav sistem točkovanja vključuje tudi številčnost (pokritost vseh težnostnih kategorij), kar Portorožu pač primanjkuje. Eden od istrskih draguljev je vsekakor Tadej Černoga, ki je v štiriletni karieri nanizal tri zaporedne naslove državnega prvaka in prav toliko zlatih odličij na mednarodnih AIBA turnirjih. Njegov vzpon je bil bliskovit, kar odlikuje tudi Alexa Guzeja, ki je letos prestopil v člansko kategorijo in takoj opozoril nase z odlično borbo na turnirju v Bangkoku.

Po res neverjetnem sojenju je ostal brez zmage, vendar so odgovorni napako priznali še isti dan ter kaznovali sodnike!? Mladi borec z veliko potenciala je kmalu dokazal svojo kakovost, ko je na AIBA turnirju v Sarajevu suvereno osvojil srebrno medaljo. Omeniti velja tudi najmlajšega tekmovalca BK Portorož Patrika Remištarja, ki je pri 12 letih razred zase v širši regiji, zato mu trener Nikola Juretić že težko najde ustrezne sparing-partnerje. Po njegovem mnenju imajo vsi trije pred seboj zelo svetlo prihodnost: “Zelo smo ponosni, da bosta Černoga in Guzej med zgolj štirimi slovenskimi predstavniki na prvenstvu Evropske unije, ki se 8. novembra prične v španskem Valladolidu. Vsi premorejo poseben pogum, ki ga boksar mora imeti in je bolj ali manj prirojen. Saj vem, v preteklosti se je borilnih športov držal sloves, da gre zgolj za ulične pretepače in pogosto je bilo to celo upravičeno, nova generacija pa ga jemlje izključno kot šport, čeprav zahteva ogromno. Po nekaterih preiskavah naj bi bil boks zavoljo kombinacije tehnično-taktičnega znanja in fizičnih naporov celo najzahtevnejši od vseh športov, čemur je potrebno prišteti še stres ob vstopu v ring. Ne gre toliko za strah, bolj za nekakšno tremo, da bi se boksar slabo izkazal pred občinstvom, prijatelji in družino. Seveda pa nikomur ni vseeno, če čaka v slačilnici na svoj boj, medtem pa mimo nekoga prinesejo na nosilih.”

Pripravljajo nove borce

Juretič skupaj s sodelavci intenzivno pripravlja tudi nove borce, ki se bodo kmalu priključili tekmovalni skupini, skupaj z njimi pa trenirajo še marljivi rekreativci, za katere večinoma zadostuje vadba trikrat tedensko. Med njimi so tako dekleta kot fantje v starosti od 16 do 60 let, osnove boksa pa spoznavajo tudi otroci, nekateri stari le šest let. Seveda se tudi portoroški boksarji ne bi branili dodatnih finančnih sredstev, kljub omejenim pogojem pa so si v petih letih celo prek meja Slovenije ustvarili sloves uspešne zgodbe in odličnega kluba z vrhunskimi borci.


Najbolj brano