Pajki silijo v domove

Jesensko ohladitev spremlja vdor pajkov in drugega mrčesa v stanovanja. Ta mrčes je lahko zelo nadležen, zlasti pa moteč. Kaj storiti?

Zaradi bližanja neugodnih klimatskih razmer se mrčes seli v zaprte prostore ali pa ga bo zima pobrala.

Ena najstarejših vrst živali

Pajkovci, pravimo jim tudi pajki, so ene najstarejših kopenskih živali. Med njimi so najstarejši ščipalci (škorpijoni) in pajki (aranae), stari približno 300 do 350 milijonov let.

Pajki spadajo v razred Arachnida s približno 20.000 vrstami. Živijo na tleh, v zemlji, na drevju, na kamnih in pod njim, na travnikih, v gozdu in tudi v naših domovih.

Značilno za vrsto je število parnih nog (šest). Prva dva para so čeljusti, ostale štiri služijo za hojo. Na prednjem delu imajo šest do osem oči. Pajki svoj plen ne grizejo, ampak na ujeti plen izločijo prebavne sokove, ki razgradijo žrtev v mehko kašo, ki jo posrkajo. Trde dele pustijo poleg mreže.

Telo pajkov je prekrito z gostimi dlačicami, kar jih ščiti tudi pred insekticidi. Posebnost te vrste so tudi žleze, ki izločajo snov, podobno svili, iz katere spletajo mrežo za lov plena.

Strupene in nestrupene vrste

Na svetu poznamo več vrst strupenih pajkov, kot so vrste Laxoscelesa (sivi pajek), vrsta Lactrodectes (črne vdove), vrste Atrax (ptičji pajek) in najbolj strupena vrsta na svetu Atrax robustus, ki živi v Avstraliji, na Tasmaniji, Novi Zelandiji, v južni Ameriki in južni Afriki. Zaradi svoje velikosti lahko vbrizga šest- do osemkrat več strupa kot škorpijon. Ugriz se velikokrat konča s smrtjo človeka. V ugodnih pogojih se pajki namnožijo v velikem številu.

Po posnetkih, ki so zaokrožili na spletu, so se v nekaterih delih Avstralije in tudi delu Grčije pajki tako namnožili, da so obdali drevesa z gosto mrežo. Drevesa so videti kot ovita z zaščitno mrežo, podobno tisti, s katero pri nas zaščitimo nasade pred ptiči in točo. Ob objavljenih posnetkih ni navedena vrsta pajkov.

Na podlagi literature lahko sklepamo, da naj bi šlo za pajke iz rodu Lactrodectes, med katerimi je najbolj znana ameriška črna vdova (Black widow). Ti pajki naj bi se v posameznih obdobjih pojavljali v tolikšnem številu, da so povzročili veliko gospodarsko škodo. Tudi v Avstraliji živijo podvrsti teh pajkov. Ko se pajek zelo razmnoži - ob ugodni vlagi in temperaturi -, povzroča gospodarsko škodo, več je tudi ugrizov ljudi.

Pri nas so doma veliko manj nevarni pajki. Na vrtovih je značilen pajek križar (Araneus Diadematus), ki plete krožne mreže. Ta vrsta prezimi v obliki jajčeca v majhnih svilenih kroglicah. Znan je tudi pajek, imenovan suha južina, pogost gost v stanovanjih. Je neškodljiv, boječ, videti okoren, a uspešno lovi manjše insekte v prostorih.

Še bolj neprijetnega videza je kosmati in večji pajek Tegenaria domestica, ki je pogosto prisoten v vinogradniških in drugih kleteh ter v temnejših prostorih. Plete mreže, ki niso lepljive in služijo le za opozorilo, da se približuje plen, ki ga nato zgrabi in požre.

Pojavljanje pajkov v prostorih je znak, da je tam tudi več drugih manjših žuželk, s katerimi se hranijo. Tako so torej pajki koristni. Če bi se jih vendarle radi znebili, moramo temeljito počistiti prostore s sesalcem in metlo. Kadar to ne zaleže, posezite po insekticidih. Najprimernejši so tisti z rezidualnim delovanjem, ki zagotavljajo dolgotrajno zaščito.

---