Obnavljali bi, a ne brez pomoči

Večino že več let opuščenih vinogradov na Vrtojbensko-Biljenskih gričih je zadnje leto dni oddanih v zakup. Država verjame, da ji bo z zdaj odprtim razpisom uspelo na enak način kmetom oddati še preostali del, nato pa bodo zakupniki lahko računali na pomoč pri obnovi. Oprostitev zakupnine za nekaj let bi bila možna rešitev.

Politika se nadeja, da se bodo v dveh sezonah le poznali učinki oddaje največjega kompleksa vinogradov pri nas v zakup. Foto: Ambrož Sardoč
Politika se nadeja, da se bodo v dveh sezonah le poznali učinki oddaje največjega kompleksa vinogradov pri nas v zakup. Foto: Ambrož Sardoč

VRTOJBA > V glavnem opuščene in v velikem delu uničene vinograde, ki zasedajo 212 hektarjev gričevja med Vrtojbo in Biljami, je sklad kmetijskih zemljišč le oddal v zakup kmetom, in sicer za obdobje desetih let. Kot je pojasnila direktorica sklada Irena Šinko, so na lani objavljenem razpisu ponujali 205 hektarjev površin v enajstih sklopih.

“Letos je bilo na podlagi tega osmim ponudnikom oddano 144 hektarjev zemljišč. Vsi so vinogradniki z vinogradniško tradicijo, zato menimo, da bo v prihodnje stanje vinogradov bistveno boljše oziroma se bo izvedla obnova tam, kjer so površine že zaraščene,” je povedala. Za zakup preostalih 61 hektarjev je sklad letos ponovil razpis, ki bo kmalu končan.

Griči ne samo za kmete

Srečanja v Šempetru se je udeležil tudi poslanec SD Matjaž Nemec, doma iz Bilj. Povedal je, da bi tudi prebivalci okolice gričev želeli kaj imeti od obnove, in sicer prostor za rekreacijo. Nekoč bo po njegovi oceni treba obnoviti tudi poti med vinogradi ter tudi urediti odvodnjavanje.

Dosegli so cilje

O tem je včeraj v Šempetru, na povabilo lokalnega odbora Desus govorila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša. Po njenih besedah je država dosegla cilje, ki si jih je zastavila pri oddaji svoje posesti v zakup. Stremela je namreč k temu, da bodo na gričih ostali vinogradi, da bodo še naprej v slovenskih rokah in jih bodo obdelovali pravi vinogradniki. Računana tudi na podoben rezultat letošnjega razpisa.

Toda preden bodo zakupniki, kot je Igor Simčič s Huma, ki namerava obdelovati približno 50 hektarjev državne posesti, kaj naredili, bo treba razrešiti težavna lastniška razmerja v tem velikem kmetijskem kompleksu. Če zelo poenostavimo, je sklad večinski lastnik območja, ima kar 95-odstotni delež, toda preostanek se deli na mnoštvo malih solastnikov, med 15 do 33 na posamezni parceli. Takšna struktura po besedah Strniše močno zavira obnovo, saj morajo soglasja za poseg dati vsi lastniki, zakonodaja pa skladu ne omogoča, da bi sklepal kar neposredne pogodbe.

Irena Šinko

direktorica sklada kmetijskih zemljišč

“Letos je bilo na podlagi tega osmim ponudnikom oddano 144 hektarjev zemljišč. Menimo, da bo v prihodnje stanje vinogradov bistveno boljše oziroma se bo izvedla obnova tam, kjer so površine že zaraščene.”

Radi bi kaj v zameno

V preteklih letih je sklad kupoval lastniške deleže in pridobil 16,8 hektarja tal na 400 parcelah. “Sklad je še naprej zainteresiran za odkupe deležev,” je povedala Šinkova. Vendar je to odvisno od pripravljenosti ljudi, da prodajo, in ne le od tega. Hkrati je sklad dal predloge za tako imenovano razdružitev solastnine.

Kot pravi Simčič, “bi si zakupniki želeli, da bi bili ti postopki krajši.” Če ne drugega, bi se več vinogradov ohranilo v boljšem stanju, ne pa, da jih bo treba obnoviti več kot polovico. In to ni poceni, dodaja kmet s Huma: “Za obnovo hektarja vinograda je potrebno približno 40.000 evrov. Če je vsega skupaj 200 hektarjev, govorimo o milijonih evrov.”

Igor Simčič

vinogradnik, zakupnik

“Normalno bi bilo tri leta biti oproščen zakupnine.”

Zakupnike bo to v vsakem primeru doletelo. Ker bodo z obnovo Vrtojbensko-Biljenskim gričem dodali vrednost, pa pričakujejo kaj v zameno. “Normalno bi bilo tri leta biti oproščen zakupnine,” je omenil in poudaril, da si zakupniki želijo neko povračilo za vlaganje. Po besedah Strniše bo država preverila možne rešitve.


Najbolj brano