Prihodnost Pivškega bo krojil les

Razdrobljenost branže in lastništva gozdov, velik odstotek izvoženega lesa, premalo izdelkov z visoko dodano vrednostjo so le nekatere od težav, ki pestijo lesno branžo. Povsod v Sloveniji, ne le na Pivškem, a prav tu neizkoriščeni potenciali še toliko bolj bodejo v oči zaradi praznine, ki jo je za seboj pustilo podjetje Javor.

Ena glavnih težav slovenske lesne branže v Sloveniji je pomanjkanje izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Foto: Maksimiljana Ipavec
Ena glavnih težav slovenske lesne branže v Sloveniji je pomanjkanje izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Foto: Maksimiljana Ipavec

PIVKA > Okroglo mizo z naslovom Naša prihodnost je les so pripravili v Krpanovi listi. Svoj pogled na razvoj lesarstva na Pivškem pa so predstavili domači strokovnjaki in podjetniki. “Naš program temelji na gospodarstvu. Lesna panoga ima v Pivki dolgo tradicijo. Težava pivške občine je, da mladi odhajajo. Zadržimo jih lahko s kvalitetnimi delovnimi mesti v lesni industriji. Na Pivškem pa je zaradi tradicije tudi veliko znanja, kar dokazuje tudi ta okrogla miza. Veliko strokovnjakov iz lesne branže je po propadu lesne industrije odšlo s trebuhom za kruhom v druge kraje. Zdaj pa je naš cilj, da strokovnjake in mlajšo generacijo vrnemo nazaj domov,” je o razlogih za sklic okrogle mize povedal Damijan Kapelj, kandidat za župana pivške občine.

Na vprašanje, kako to storiti, Kapelj odgovarja: “Z odprtjem inkubatorja oziroma središča lesne industrije v Pivki.”

Znanje pomembnejše kot delavnice

Podjetniški inkubator bodočim in mladim podjetnikom pomaga pri zagonu podjetja. Pri čemer ni pomemben le prostor oziroma delavnice, ampak predvsem pridobivanje znanja. “Članom inkubatorja je pomembno omogočiti stik z zunanjim svetom, kajti tako pridejo do novih znanj in trgov. Po mojem je to veliko bolj pomembno kot gradnja delavnic,” je povedal Črtomir Tavzes, raziskovalec v centru odličnosti InnoRenew CoE. Poudaril je, da je pri razvoju ideje bistvenega pomena poznavanje trga.

Prihodnost je v lesenih izdelkih z visoko dodano vrednostjo, smo večkrat slišali na okrogli mizi. Jernej Pavlin iz podjetja Oro met sicer ne prihaja iz lesne branže, a je prepričan, da je množična proizvodnja v Sloveniji stvar preteklosti: “Mislim, da je cela Slovenija butična in da bi se morala tudi lesna industrija usmeriti v butične izdelke z visoko dodano vrednostjo.”

Povezovanje je za dober projekt ključno

Časi, ko je Javor zaposloval 2000 ljudi, so minili, so se strinjali vsi udeleženci okrogle mize. “Prenehati si je treba delati utvare. Proizvodnje v Javorju ne bo več,” je bil odločen Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Država in Evropska unija sicer namenjata za razvoj lesno pridelovalne panoge kar nekaj denarja. V naslednjih dveh letih je zanjo namenjenih še nekaj manj kot 25 milijonov evrov, je navedel Cantarutti. Gre za ukrepe, s katerimi želi država spodbuditi razvoj lesarstva, polproizvodov in novih produktov. Poleg tega pa je podjetnike spodbudil, da se poslužujejo ugodnih posojil ministrstva, SID banke in slovenskega podjetniškega sklada. “Večja težava ostajajo dobri projekti. Zanje bi se morali akterji v branži povezati,” je še povedal Cantarutti.

Z izvozom izgubljamo delovna mesta

Kljub težavam, ki pestijo lesno branžo na Pivškem, pa je priložnosti veliko zaradi količine kakovostnega lesa in odprtosti gozdov, je prepričan Janez Zafran iz družbe Slovenski državni gozdovi. Krajše kot so transportne poti, cenejši je les. Država v okviru programa za razvoj podeželja zato namenja pomoč lastnikom gozdov za gradnjo gozdnih cest in čiščenja gozda. Cilj države je, da bi letno posekali 6,5 milijona kubičnih metrov lesa. “Vendar pa je realizacija veliko slabša. Pred ujmo smo bili približno na polovici,” je še povedal Zafran.

Janez Marinčič je eden tistih pivških podjetnikov, ki v branži vztraja že več desetletij. Je predsednik Združenja žagarjev Slovenije in ustanovitelj podjetja Marinčič d.o.o., kjer so pred leti kupili Javorjevo žago. Na leto predelajo 20.000 kubičnih metrov lesa, od tega izvozijo 95 odstotkov.

Je pa Marinčič opozoril, da se z izvozom lesa izgubljajo tudi delovna mesta. “Zamudili smo pravi čas. Ta trenutek bi se sicer z dobrimi izdelki še dalo prodreti. Toda sanjati, da bomo le z enim lesenim izdelkom, ki bi nadomestil plastiko, uspeli, je utopično. Čim več surovine moramo predelati doma. Tuji investitorji se zanimajo za vlaganje, a le za pridobivanje surovine, česar pa ne smemo dopustiti,” je dodal Marinčič, ki pa je prepričan, da bo zanimanja za les v prihodnosti še več.


Najbolj brano