Ubijalci zdravja, skriti v slastnih izdelkih

Industrijske trans maščobne kisline so zdravju zelo škodljive, a skrite v veliko prehrambenih izdelkih. Slovenija je sprejela poseben pravilnik, ki predpisuje njihovo najvišjo dovoljeno vrednost v živilih, veljati bo začel aprila prihodnje leto. Da bi prepoved poenotili v EU, je Evropska komisija objavila osnutek uredbe, ki bi zaživela aprila 2021. Preseneča pa, da je uredba EU blažja od slovenskega predpisa.

V Sloveniji in pretežnem delu  EU je večina prehrambenih končnih 
izdelkov in prigrizkov hitre prehrane nabita s škodljivimi trans 
maščobnimi kislinami.  Foto: /
V Sloveniji in pretežnem delu EU je večina prehrambenih končnih izdelkov in prigrizkov hitre prehrane nabita s škodljivimi trans maščobnimi kislinami.  Foto: /

Osnutek uredbe Evropske komisije, zdaj je v javni razpravi, je presenetil slovenske prehranske strokovnjake. Prepoved je blažja (v končnih prehrambenih izdelkih je lahko največ dva grama industrijskih trans maščobnih kislin na 100 g maščob), predvideva tudi dolgo prehodno obdobje - do aprila 2021. V slovenskem pravilniku, veljati bo začel aprila prihodnje leto, prepoved zajema tudi surovine za proizvodnjo živil.

Zaradi analiz je Slovenija pohitela

Inštitut za nutricionistiko opozarja na znanstveno dokazano škodljivost trans maščob in na strokovna priporočila o njihovem zmanjšanju v živilih na najnižjo možno vrednost. Najbolj tvegani vir trans maščob so zlasti industrijsko dodane delno hidrogenirane rastlinske maščobe oziroma olja, ki jih veliko izdelkov na policah trgovin še vedno vsebuje.

Zbirajo pripombe

Do 2. decembra letos Evropska komisija zbira pripombe na osnutek uredbe o omejitvi trans maščob v prehranskih izdelkih. Če jih bo veliko, bo Evropska komisija uredbo dopolnila in morda zaostrila.

Kljub znanstvenim dokazom in priporočilom stroke tega področja evropska zakonodaja še ni uredila. Zato je Slovenija pohitela in letos sprejela pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih z uveljavitvijo aprila prihodnje leto. Slovenija se je med drugim oprla na posebno poročilo Evropske komisije iz leta 2015, ki navaja, da so trans maščobe v EU velik javno-zdravstveni problem, zato so nujne zakonodajne omejitve.

Prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko, izpostavlja: “Rezultati nacionalnega raziskovalnega projekta Trans maščobe v živilih so pokazali, da je zaradi zaščite prebivalcev pred trans maščobami v EU nujno treba ostreje ukrepati, saj priporočila spoštujejo le nekatere države. Raziskovalni projekt razkriva, da industrijske trans maščobe še vedno uporabljajo v proizvodnji živil. Trans maščobe smo v znatni količini našli v nekaterih končnih živilih, zlasti v piškotih, napolitankah, pecivu, nekaterih izdelkih iz pekarn - denimo v rogljičih in burekih.”

Prof. dr. Igor Pravst,

Inštitut za nutricionistiko

“Trans maščobe smo v znatni količini našli v nekaterih končnih živilih, zlasti v piškotih, napolitankah, pecivu, nekaterih izdelkih iz pekarn, denimo rogljičih in burekih.”

Osnutek EU je preblag

Stroka težko razume, pravi Pravst, da je Evropska komisija tako dolgo odlaša z enotno zakonodajno omejitvijo. Še zlasti zato, ker niti v živilski industriji ni bilo večjih nasprotovanj zoper omejitev. “Smo pa pri nas pohiteli, saj sta ministrstvi za zdravje in za kmetijstvo pripravili strog nacionalni pravilnik o omejevanju trans maščob. Hkrati smo javno opozarjali, da je treba problem rešiti na naravni EU. Naš strokovni članek o tem je bil nedavno objavljen v reviji Nature, eni najuglednejših znanstvenih revij.”

Pravst omenja, da so tudi druge države stopnjevale pritisk in zahtevale ukrepe, končno je nastal osnutek na ravni EU. Ne strinja pa se, da bi omejitev veljala le za končna živila, kar predlaga osnutek. Meni, da mora zajeti že vse posamezne živilske sestavine, kot to določa slovenski pravilnik. Tudi ZDA in Kanada sta letos uvedli takšne ukrepe. Preseneča ga dolgo prehodno obdobje do uveljavitve. Ker bo do 2. decembra Evropska komisija zbirala mnenja in pripombe, pričakuje, da bo uredba še doživela dopolnitve.

Podobna opozorila prihajajo tudi z Danske, kjer prof. dr. Steen Stender, pred desetletjem pobudnik zakonodajne omejitve trans maščobnih kislin na Danskem pristojne svari, da so trans maščobe veliko tveganje za zdravje. Zato se zavzema za njihovo odstranitev iz vseh živil.

Razmere v Sloveniji preučujejo v projektu Trans maščobe v živilih. V njem ob Inštitutu za nutricionistiko sodelujejo Nacionalni inštitut za javno zdravje, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Univerzitetni Klinični center Ljubljana in Institut Jožef Stefan. Financirata ga javna agencija za raziskovalno dejavnost in zdravstveno ministrstvo, finančno ga je podprla družba Mercator.