Na obrobju pekla
Goriška
29. 10. 2018, 10.07
, posodobljeno: 02. 11. 2018, 14.34
Mestni muzej Idrija je stoletnici konca prve svetovne vojne posvetil svojo bržčas največjo raziskovalno razstavo. Celovit pregled vojnih razmer na Cerkljanskem in Idrijskem so najprej odprli v cerkljanskem in nato v idrijskem muzeju.
Na obrobju pekla, velika razstava o prvi svetovni vojni v idrijskem in cerkljanskem muzeju Foto: Saša Dragoš
CERKNO, IDRIJA
> Na obrobju pekla, Idrijsko in Cerkljansko 1914 - 1919 je dvodelna razstava, ki poglobljeno prikazuje razmere med prvo vojno na tem območju. Pod vsebinsko zasnovo se je podpisalo kar šest muzejskih sodelavcev, devet zunanjih informatorjev in več deset ljudi in inštitucij, ki so prispevali predmete in fotografije. Skupaj z njimi pa še vsi lokalni, državni, cerkveni in nekateri tuji arhivi.
Gre za bržčas največji raziskovalni projekt v zgodovini Mestnega muzeja Idrija. Odkar so ga pred tremi leti začeli, so raziskali več kot 10.000 strani arhivskih gradiv in časopisov. Stotine ur pa so prebili v pogovorih z informatorji.
V ospredje so postavili vprašanja, kako so vojno doživljali prebivalci, kako je na dogajanje vplivala bližina soške fronte in kakšen je bil krvni davek. Strnjen prikaz odgovorov, podprt z zanimivimi predmeti in fotografijami, z avdio in računalniškimi aplikacijami, bo do 2. junija prihodnje leto na ogled v cerkljanskem in v idrijskem muzeju. V slednjem predstavljajo življenje civilnega prebivalstva, v Cerknem pa življenje vojaštva v zaledju soške fronte. Vsebin ne podvajajo. To pomeni, da bo celovito sliko vojnih razmer ponudil le ogled obeh delov razstave.
Skupna je le uvodna predstavitev seznama žrtev z imeni 867 padlih, umrlih in pogrešanih vojakov na tem območju. Krvni davek je znašal kar 4,18 odstotkov takratnega prebivalstva in je za več kot odstotek presegel slovensko povprečje. V Črnem Vrhu pa je umrlo kar 9,36 odstotka prebivalcev.
Vez obeh lokacij je feldban, ozkotirna železnica za potrebe oskrbe soške fronte, ki so jo ruski ujetniki zgradili v letih 1916 - 1917 in velja za izjemen gradbeni podvig.
Razstava na zanimivo poučen način prikazuje vse - od mobilizacije, odhodov mož na fronto, vlogo žensk, šol in cerkev, gradnjo 3. in 4. obrambne linije in z njima strateški pomen območja. “Prikazuje vse, kar se ne bi smelo nikoli ponoviti, a se žal je. Kljub temu si je razstavi pomembno ogledati, da bi vsaj vedeli,” kot je ob odprtju dejala zgodovinarka Petra Svoljšak.
Razstavo bodo pospremili številni dogodki in ustvarjalnice. 3. decembra pa ji bodo dodali še obsežen katalog.