Krog kot izhodišče in točka vračanja

V Kosovelovem domu je te dni na ogled razstava z naslovom SEMsiJE, na kateri se predstavljajo trije primorski keramiki: Ana Hanzel, Tanja Krstov in Gregor Maver. Čeprav se pri ustvarjanju poslužujejo različnih vrst glin in tehnik, lahko pri razstavljenih delih opazimo tudi stično točko: krog.

Anamarija Stibilj Šajn, Gregor Maver, Tanja Krstov in Ana Hanzel (z leve) na razstavi SEMsiJE v Kosovelovem domu. Foto: Gaja Hanzel
Anamarija Stibilj Šajn, Gregor Maver, Tanja Krstov in Ana Hanzel (z leve) na razstavi SEMsiJE v Kosovelovem domu. Foto: Gaja Hanzel

SEŽANA > Krog ni le oblika, ki simbolizira nove začetke, ampak ponazarja tudi neskončnost. “Ta geometrijsko arhetipska oblika, lik čistosti, popolnosti in dovršenosti skozi ustvarjalna poigravanja treh avtorjev pridobiva bogato bero variacij. Razstava daje odgovor, kaj vse in kako lahko povemo s krogom,” je na otvoritvi razstave povedala umetnostna zgodovinarka in umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.

Zato razstava treh primorskih keramikov zaživi kot celota. “Misli in ustvarjalna dejanja vseh treh razstavljalcev iz kroga odhajajo v različne smeri. Pri tem razkrivajo, da subtilno negujejo prvobitno materijo, z njo komunicirajo in snujejo nove in nove zgodbe. Z njimi snovni svet razpirajo v duhovna prostranstva,” je prepričana Anamarija Stibilj Šajn.

Naslov razstave SEMsiJE je akronim treh besed. “Sem” pomeni obstoj vsakega od avtorjev razstave, “si” dopušča vključenost drugih, “je” pa ponazarja celoto in posameznika znotraj nje.

Večplastno in poglobljeno

Domačinka Ana Hanzel ustvarja iz bele gline, navdih pa črpa iz narave. Za njeno delo so značilni dovršenost, estetskost in minimalizem.

“Geometrija je tista, ki v njenih delih postaja osnovno ustvarjalno gibalo, ki igra zdaj eksaktno skladbo, nato jazzistično variacijo na izbrano obliko. Njen metaforični in simbolični izvor pa vselej odzvanja večplastno in poglobljeno,” je delo Ane Hanzel ocenila umetnostna zgodovinarka.

Tudi Tanja Krstov navdih črpa iz narave in gledalca vodi skozi naravni ekosistem, med drevesa in oblake. V njeni tridelni zgodbi za naravno podobo bivajo skrivnosti življenja, je na razstavi povedala likovna kritičarka: “Njena drevesa so v oblikovnem smislu zreducirana na krog, ki je temeljna pojavna oblika krošnje. Ploskve krošenj so perforirane, v nekaterih rešitvah pa se avtorsko interpretirano vejevje artikulira v želeno obliko, in tudi tu nastajajo prazni medprostori, ki predstavljajo rane, skozi katere se pretaka življenje.”

Samosvoje Rajske ptice

Tretji keramik, Gregor Maver, delo svojih kolegic zaokroža s kompozicijo 25 malih form v obliki jajca. “Tudi Gregorjeva forma je krog, ki se nato razvija in preobraža s serijo figuaralno zasnovanih likov Rajske ptice. Artikulirane so samosvoje in variabilno. Čeprav jih je sedem, ne predstavljajo pravljičnih likov, ampak poosebljajo posameznika,” je o delu Gregorja Mavra dejala Anamarija Stibilj Šajn.

Razstava bo v Kosovelovem domu Sežana na ogled do 11. novembra.


Najbolj brano