Neapelj je že tu

Prebivalci Slovenije, ki živijo ob potokih in rekah, se še zelo dobro spomnijo časov, ko so bile struge polne plastičnih vrečk in drugih smeti. Na kraškem terenu so ljudje odpadke vozili v brezna. Vsaka vas je imela vsaj kakšno luknjo, ki je služila kot divje odlagališče.

V zadnjih letih so komunalna podjetja s sistemi zbiranja, ločevanja in rednega odvoza smeti spred vrat gospodinjstev naredila pravi mali čudež. Iz horde onesnaževalcev smo se v kratkem času spremenili v - vsaj statistike tako pravijo - pridne ločevalce. Čudež je prava beseda za opis napredka, kajti zaradi šepavosti sistema, ki ureja ravnanje z odpadki, bi se vse lahko sesulo že pred desetletjem in ne šele leta 2018.

Spomladi smo pisali o nevarnosti, da se bo, zdaj pa lahko pišemo o dejstvu, da se je za ograjami zbirnih centrov ponekod že zgodil Neapelj.

Zdaj se je sesulo! Občani tega (še) ne vidijo; tudi zato ne, ker komunalna podjetja nočejo ustvarjati preplaha in povzročiti, da ljudje v ločenem zbiranju ne bi videli več smisla in bi se spet vrnili k preživetim praksam onesnaževanja in odmetavanja smeti v naravo.

Spomladi smo pisali o nevarnosti, da se bo, zdaj pa lahko pišemo o dejstvu, da se je za ograjami zbirnih centrov ponekod že zgodil Neapelj. V nakopičeni umazani embalaži se kotijo glodalci in druga golazen, kjer nimajo balirke, veter plastiko razpihuje po okolici, zelo pa je povečana tudi požarna ogroženost.

Računsko sodišče je na neučinkovitost sistema ravnanja z odpadki opozorilo v revizijskih poročilih leta 2010 in 2015. Med drugim je opozarjalo, da je embalažnina (dajatev, ki jo dobi šest družb, registrirnih za to, da embalažo prevzamejo od komunalnih podjetij in poskrbijo za njeno uničenje ali predelavo) plačana za manj kot 50 odstotkov vse embalaže, ki pride na trg. Embalažne družbe so se zdaj uprle, ker hočejo prevzemati le toliko, za kolikor so plačane. Dinamika dela ministrstva za okolje pod vodstvom prejšnje ministrice pa je bila takšna: letos zbirajo podatke, koliko embalaže pride v obtok, drugo leto pa bi preučili, ali je treba spremeniti sistem, ki k plačevanju embalažnine zavezuje le podjetja, ki dajo na trg več kot 15 ton embalaže.

Leta 2010 se je neki minister na ugotovitve računskega sodišča odzval z besedami, da je moral odstopiti zaradi “kant za smeti”. Njegovi nasledniki se niso zatekali k takšnim nastopom, a glede na to, kaj je bilo v sistemu narejenega do danes, se ni mogoče znebiti vtisa, da njihov odnos do resorja in okolja ni bil veliko boljši.


Preberite še


Najbolj brano