Italijansko sodstvo razsodilo v prid tržaškim agrarnim skupnostim

Tržaške agrarne skupnosti slovenskih staroselcev slavijo pomembno zmago, saj je italijansko vrhovno sodišče ugodilo njihovi pritožbi v sporu z Občino Trst in Deželo Furlanijo Julijsko krajino (FJK) glede lastništva zemljišč.

TRST > Vrhovno sodišče je julija letos obravnavalo pritožbo agrarne skupnosti iz kraja Opčine pri Trstu glede lastništva nekaterih zemljišč, sodbo pa objavilo minuli teden. V njej je razsodilo v prid agrarne skupnosti, torej jusov in srenj, ki je tako slavila uspeh po sporu z občino Trst in Deželo FJK, ki je trajal kar 22 let, od leta 1996.

Šlo je za vprašanje, kdo je lastnik obsežnih zemljišč, ki so spadala v okvir skupne lastnine, ki so si jo vaške skupnosti lastile že od prve polovice 19. stoletja na podlagi habsburške zakonodaje: italijanska fašistična oblast je namreč z zakonom iz leta 1927 lastnino agrarnih skupnosti prenesla na občine, ki so to lastnino upravljale preko pristojnega komisarja in tako imenovanih odborov za ločeno upravljanje jusarskega premoženja.

Leta 1996 je Dežela FJK sprejela zakon, ki je agrarnim skupnostim priznal pravno osebnost, in na tej podlagi so omenjene skupnosti začele zahtevati svoje pravice. Priznanje pravne subjektivitete so dosegle leta 2000 na podlagi odločitve Deželnega upravnega sodišča FJK, posledica pa je bila, da so razni odbori odločanje o ločenem upravljanju prepustili agrarnim skupnostim.

Tovrstne skupnosti so obstajale že pred nastankom italijanske države

Eden redkih odborov, ki tega ni storil, je bil tisti na Opčinah. Iz tega je sledil spor, ki se je začel leta 2008. Leta 2012 je komisar za ločeno upravljanje zavrnil pritožbo agrarne skupnosti, enako je leta 2014 odločilo drugostopenjsko sodišče v Rimu, čemur je sledila pritožba na vrhovno sodišče.

Slednje je letos odločilo v prid agrarni skupnosti z utemeljitvijo, da so tovrstne skupnosti obstajale že pred nastankom italijanske države, zato njihova zemljišča niso podvržena režimu ločenega upravljanja oziroma niso last občin. To je storilo tudi na podlagi novega zakona o skupni lastnini, ki ga je italijanski parlament izglasoval lani. Zato je sodbo drugostopenjskega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v obravnavo z navodilom, da je treba upoštevati dejstvo, da so agrarne skupnosti obstajale že pred nastankom države in zato niso podvržene raznim zakonom, ki njihovo lastnino prenašajo na občine, ampak le italijanski ustavi.

Italija je dokazala, da je še pravna država

To so potrdili tudi na novinarski konferenci, ki so jo 20. oktobra pripravili v Prosvetnem domu na Opčinah pri Trstu, kjer so predstavniki openske agrarne skupnosti in združenja agrarnih skupnosti iz tržaške pokrajine Drago Vremec, Vladimir Vremec, Izidor Sancin in Karlo Grgič skupaj z odvetnikom Petrom Močnikom, ki je agrarno skupnost zastopal na sodišču, obrazložili pomen sodbe.

Po tej sodbi za agrarne skupnosti nič ne bo več tako, kot je bilo v preteklih desetletjih, Italija pa je s tem dokazala, da je še pravna država, so poudarili na srečanju, na katerem so politiko pozvali, naj to upošteva. Člani agrarnih skupnosti - v veliki večini gre za pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji - so torej s to sodno odločitvijo gospodarji na lastni zemlji, zdaj pa se delo šele začenja, so še poudarili na novinarski konferenci. Na Tržaškem zemljišča v lasti agrarnih skupnosti obsegajo okoli 5000 hektarjev, v vsej FJK je tovrstnih zemljišč za 75.000 hektarjev, v vsej Italiji pa je približno 3,5 milijona hektarjev zemljišč, ki spadajo pod skupno lastnino.

---