Veliki pesnik iz Pirana

“Klodiada je velika pesnitev, ki je bila v svojem času zelo brana. Vanjo je Marco Petronio Caldana stlačil veliko vplivov svoje dobe, tu najdemo Tassa, Danteja in druge,” je včeraj v Pretorski palači v Kopru na simpoziju Colloquia Divina pripovedoval klasični filolog dr. Gregor Pobežin.

Koprska izvoda Caldanove pesnitve Klodiada, ki je bila v 18. stoletju baje obvezno čtivo v  Franciji.       Foto: Andraž Gombač
Koprska izvoda Caldanove pesnitve Klodiada, ki je bila v 18. stoletju baje obvezno čtivo v Franciji.  Foto: Andraž Gombač

KOPER > Humanisti, ki so Istro s svojim delom bogatili pred več stoletji, niso nekaj dolgočasnega, zaprašenega, se spet izkazuje na simpoziju, tretjem zapovrstjo.

Skrivnostno življenje

“Danes je božanski dan,” je srečanje Colloquia Divina z besedno igro pričel mag. Peter Štoka, vodja domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Srečka Vilharja. Predlani je z dr. Gregorjem Pobežinom s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem pripravil prvi mednarodni simpozij Divina. Najprej so poskrbeli za prepoznavnost renesančnega koprskega učenjaka Andreasa Divusa, avtorja prvih in evropsko zelo uspešnih knjižnih prevodov grških epov Iliada in Odiseja v latinščino. Lani so simpozij posvetili Petru Pavlu Vergeriju ml., letos pa so v ospredje postavili precej skrivnostnega pesnika, rojenega v Piranu, kjer se bo simpozij nadaljeval in tudi sklenil danes.

Simpozij danes še v Piranu

Danes bo v Piranu, na Inštitutu za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, ob 10.30 nastopila dr. Adriana Grzelak-Krzymianowska iz Lodža. Sledili bosta Anja Božič in Nena Bobovnik iz Ljubljane, simpozij pa bo opoldne sklenila dr. Petra Šoštarić iz Zagreba.

Marco Petronio Caldana se je rodil v Piranu, verjetno okrog leta 1650, je povedal Pobežin. Povedal je, da je piranskega plemiča že dr. Nives Zudič Antonič uvrstila med najpomembnejše pesnike 17. stoletja, a njegova biografija ostaja polna skrivnosti. Pot ga je po očetovi smrti kot otroka vodila v Padovo, kjer se je pridružil stricu Nicolòju. Ko je ta postal škof v Poreču, je šel tja tudi Marco, zatem pa sta postaji njegovega življenja še Dunaj, kjer je baje naredil močen vtis na cesarico Eleonoro, in Pariz - svojo pesnitev je posvetil Ludviku XIV. in mu jo poslal v branje. Sončni kralj ga je v zahvalnem pismu imenoval “zares sposoben pesnik”.

Kdaj je Caldana umrl, ni znano.

Zelo brana pesnitev

Peter Štoka je predstavil koprska izvoda Caldanove obsežne pesnitve Klodiada iz leta 1687 - enega, vezanega v usnje, hranijo v Grisonijevi knjižnici na domoznanskem oddelku, drugi, vezan v karton, je iz samostana sv. Ane.

“Caldana v latinskih heksametrih skozi dvanajst spevov opeva zgodovino Merovinške dinastije vse od mitičnih začetkov, od Klovisa, do Ludvika XIV.,” je pojasnil Pobežin. “To je natančen epski opis francoske kraljeve dinastije, v obsegu in slogu Vergilove Eneide. Caldana ni bil tako vešč pesnik kot Vergil, številni njegovi verzi so skrotovičeni, mučil se je z metriko. Vseeno pa njegova Klodiada presega podobne pesnitve v tistem času. Bila je zelo brana, skozi celotno 18. stoletje je bila v Franciji obvezno čtivo, potem pa je utonila v pozabo.”

Prevoda v slovenščino najbrž ne bomo dobili, vsaj ne kmalu, je pa vsekakor treba olajšati dostop do izvirnika, poudarja Pobežin: “Študentje Fakultete za humanistiko so besedilo že pripravili za nadaljnjo obdelavo, ga digitalizirali, slediti pa bi morali še preučevanje, tekstovna obdelava, raziskava s sodobno tehnologijo ... Navsezadnje tudi prevod, zakaj pa ne.”

Dominikanski samostan v Kopru

“Dominikanci so dihali z mestom in pomembno prispevali k njegovemu razvoju,” je poudarila dr. Zrinka Mileusnić s Fakultete za humanistične študije, ki je zbranim približala dominikanski samostan v Kopru. Danes je skoraj pozabljen, zlasti ker se ni ohranil - vse dokler ga v času Avstro-Ogrske niso zrušili in tam zgradili kaznilnice, je stal na današnjem Muzejskem trgu, kjer izkopanine prerašča goščavje.

Včeraj so v Kopru nastopili še dr. Neven Jovanović s Filozofske fakultete v Zagrebu, dr. Diana Sorić, dr. Teuta Serreqi Jurič in dr. Milenko Lončar z Vseučilišča v Zadru, dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU, dr. Matej Hriberšek s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Jadranka Cergol s koprske Fakultete za humanistične študije.


Najbolj brano