V Hendrixu Glasbena šola Sežana

Glasbeni abonma Radia Koper bo jutri spet v znamenju mladih primorskih glasbenikov. Ob 20. uri bodo zaigrali v oddaji Klasično, mladostno in živo, ki enkrat mesečno zazveni namesto rubrike Primorski glasbeni talenti. V studiu Hendrix bo v živo zaigralo kar 21 učencev Glasbene šole Sežana, ki se tokrat predstavlja s skoraj vsemi oddelki.

KOPER > Enajst solistov bo zaigralo na klavir, trobento, violino, flavto, klarinet, rog, harmoniko in tolkala. Poleg njih se bodo predstavile še tri komorne skupine, ki združujejo flavto in kitaro ter štiri flavte in kar pet harmonik. Učenci različnih starosti bodo tudi kaj povedali o svojih izkušnjah z glasbo, šolo pa bo predstavil ravnatelj Ivo Bašič.

Kratek pogled v preteklost pove, da segajo začetki glasbenega izobraževanja na Sežanskem v leto 1951, ko je glasbeni pouk potekal v obliki tečajev. Zanimanje zanje je bilo veliko, zato so s sklepom Okrajnega ljudskega odbora leta 1953 v prostorih na Partizanski cesti, imenovanih Stari grad, ustanovili Nižjo glasbeno šolo Sežana. V prvem šolskem letu je bilo vpisanih 57 učencev, ki so se poleg nauka o glasbi lahko učili klavir, violino, harmoniko in pihala.

Glasbeno šolo Sežana bodo jutri ob kvintetu harmonik in kvartetu flavt zastopali: pianistke Maja Kutin, Veronika Cej, Eva Bonifacio in Vita Gombač, trobentarka Valentina Dujc, violinistka Karmen Kravanja, flavtistki Neža Jurančič in Lucija Vrečko, kitarist Valerij Rojc, klarinetistka Staša Vodopivec, tolkalec Andraž Prelc, hornist Jakob Skerbiš in Metka Mateta na harmoniki, ki bo zaigrala tudi v kvintetu. Z njimi in njihovimi mentorji se bo pogovarjala voditeljica Janja Lešnik, za ton neposrednega radijskega prenosa bosta poskrbela Drago Hrvatin in Ksenija Kos, za videoposnetek, dosegljiv na spletni strani Radia Koper, pa Mitja Jazbec.

Leta 1976 so ustanovili dislocirani oddelek v Komnu, tri leta kasneje je sledila še podružnica Divača, leta 1993 pa tudi Hrpelje-Kozina.

Danes Glasbena šola Sežana združuje štiri občine in več kot 320 učencev, kar predstavlja dobrih 17 odstotkov šoloobveznih otrok. Od leta 1994 domuje v stavbi ob Kosovelovem domu. V njenem okviru delujeta tudi godalni in harmonikarski orkester ter kar trije mladinski pihalni orkestri, učenci pa lahko obiskujejo pouk klavirja, harmonike, kitare, godal, pihal, trobil, tolkal in solo petja.

V dvorani, ki nosi ime po priljubljenem “kraškem” zborovskem skladatelju Ubaldu Vrabcu, je vedno živahno: učitelji in učenci prirejajo številne nastope, revije in tekmovanja, pogosto sodelujejo tudi v posebnih glasbenih projektih v okviru zveze primorskih pa tudi slovenskih glasbenih šol ter Kosovelovega doma in Kosovelove knjižnice. Ko gre za organizacijo kulturnih prireditev v Sežani, sodelujejo tudi z vsemi društvi, šolami in vrtci.

Najbolj pa so ponosni na dosežke z državnih in mednarodnih tekmovanj ter na učence, ki se po končanem šolanju v Sežani usmerijo v študij glasbe in postanejo poklicni glasbeniki. Med njimi velja omeniti trobilca in dirigenta Simona Perčiča, kitarista Uroša Bariča, saksofonista Tomaža Nedoha, klarinetista Sandija Vrabca, danes ravnatelja Glasbene šole Nova Gorica, mlado pevko in skladateljico Matejo Petelin, ki danes na sežanski šoli tudi poučuje, in še kar nekaj profesorjev, ki so se po končanem študiju vrnili na “svojo” glasbeno šolo (Lidija Pavlica, Alenka Podgornik, Lana Marinković in drugi). Ravnatelj Ivo Bašič je ponosen tudi na tiste (še bolj številne), ki jim glasba ni postala poklic, a jih je šola vseeno vzgojila v ljubitelje glasbe in amaterske glasbenike.

Ob 50-letnici šole je tedanja ravnateljica Alenka Podgornik Miklavec zapisala, da sta ljubezen do glasbe in želja posredovati glasbo mladim osnovno vodilo vseh, ki so kdaj delali na Glasbeni šoli Sežana. Njen prvi ravnatelj je bil Boris Slavik, ki ga je po devetih letih zamenjala Lilija Kranjec. Sledili so Ada Fabjan, Evgen Prinčič in Leander Pegan, ki je šolo vodil polnih 12 let.

Ob 60-letnici pa je sedanji ravnatelj Ivo Bašič v zbornik zapisal: “Prostore matične šole smo že zdavnaj prerasli in velikokrat je nemogoče izpeljati ves pouk po programu, zato resnično upam, da se bo za našo šolo v prihodnosti nekaj premaknilo tudi na področju infrastrukture. Na bolje. Glasbena šola potrebuje primerne prostore za pouk, in kot ravnatelj se bom boril, da bomo v bližnji prihodnosti do njih tudi prišli.”

To je bilo pred štirimi leti. Pred nekaj dnevi pa smo brali, da se šola še vedno bori za nove prostore. Je to problem lokalne skupnosti, občine, države? Morda izvemo v jutrišnji oddaji.  

---