Sejalci, ki sejejo pomembna vprašanja

So podobe, ki jih domala že podzavestno povezujemo s stanjem “biti Slovenka, Slovenec”. Ena takih je nedvomno Groharjev Sejalec, ki ga Simon Kastelic (1977), akademski slikar in multimedijski ustvarjalec iz Sežane, v izolski galeriji Insula na razstavi, provokativno naslovljeni Sejnina, sejem domovino, avtorsko reproducira. In namnoži.

Sejalci Simona Kastelica v obiskovalca vsajajo kup vprašanj. Foto: Maja Pertič Gombač
Sejalci Simona Kastelica v obiskovalca vsajajo kup vprašanj. Foto: Maja Pertič Gombač

IZOLA > V galerijo Insula je Simon Kastelic, znan po spajanju novodobnih in tradicionalnih umetniških pristopov, prinesel povsem slikarska dela, natančneje akrile na platnu. Večji prostor je posejan z več podobami, reinterpretacijami oziroma replikami znamenitega Sejalca Ivana Groharja, ki je najverjetneje nastal leta 1907, ko je bila slika razstavljena v takrat novem Narodnem domu v Trstu.

“Videl sem predvsem možnost, da bi že obstoječa dela, predvsem impresionistov, osvežil in jim dal nekakšno novo razsežnost, novo zgodbo,” pripoveduje Kastelic, ki je osrednje mesto namenil prav reinterpretaciji Sejalca. Na sliki velikega formata, razdeljeni na četrtine, je osnovno Groharjevo podobo namnožil in tako z množico ustvaril povsem nov energetski naboj, ki se odmika od svojstvene miline izvirnika. “Sejalca, sliko z močnim nacionalnim nabojem, sem doživljal v kontekstu današnje družbe, v povezavi s svojo generacijo in mlajšimi, saj ga nisem več videl kot kmečkega človeka, temveč kot utelešenje intelekta, ki je skoraj obsojen na izgon,” še razmišlja Kastelic. V manjšem prostoru je razstavil še avtorske replike nekaterih drugih znamenitih del, kot so Kofetarica Ivane Kobilca, Pred lovom Jurija Šubica in Kolo Matije Jame.

Simon Kastelic

slikar

“Sejalca, sliko z močnim nacionalnim nabojem, sem doživljal v kontekstu današnje družbe, v povezavi s svojo generacijo in mlajšimi, saj ga nisem več videl kot kmečkega človeka, temveč kot utelešenje intelekta, ki je skoraj obsojen na izgon.”

Izzivalno o kolektivni zavesti

Ker so javno prepoznane kot narodni simboli, so te podobe nekakšne ikone domovine, v spremnem zapisu ugotavlja kritik in kustos Dejan Mehmedovič: “Lahko bi rekli, da Kastelic s ponavljanjem, reprodukcijo, repliciranjem, kopiranjem, preslikavo alegorično zajema vsebino preteklega, predvsem pa glorificira in izpostavlja pojmovno paradigmo nacionalne identitete, vendar ima izpolnjena forma, ki se izvaja skozi omenjene klasične slikarske načine, povsem drugačno ozadje. V nekem smislu deluje avtorjev koncept izzivalno provokativno, udarno, morda celo cinično groteskno. Pri nekoliko poglobljeni obravnavi pa projekt odkriva avtorjevo intenco v smeri razprave o identiteti, uveljavitvi kolektivne zavesti in podobnem.”

Naslov razstave Sejnina, sejem domovino si je zamislil kustos, ki je z njim med drugim namignil, da “sejnina nadomešča odgovorno opravljanje funkcije”, kot izhodiščno vprašanje celote pa Mehmedovič poudarja problem, kako podoba “predstavlja” identiteto in ali omogoča afirmacijo narodove zavesti.

Igriv in obenem kritičen

Kastelic ima igriv pristop: Jamova dekleta po novem plešejo pred nekdanjo izolsko meko elektronske glasbe Ambasado Gavioli, Šubičev lovec pa puško čisti pred slovenskim parlamentom, kar nedvomno omogoča več interpretacij.

“Posredno zadeva avtorjeva konceptualistična obravnava v problematike aktualne razvodenelosti etičnega javnega kodeksa, operativno sprejetost relativnosti prava, razpad vrednostnega sistema, brezciljno skoraj kaotično stanje družbenih razmer (ko je 'bramba domovine' zabloda individualističnih mentalnih omejenosti, ideološki boj ali celo trgovina),” še poudarja Dejan Mehmedovič. Kakor avtor tudi on ugotavlja, da postavitev nedvomno odpira nemalo novih vprašanj.

Kastelic je tako na svoj način v Izolo pripeljal duh stalne zbirke ljubljanske Narodne galerije, nova dela, ki jih ta duh poganja, pa po avtorjevih besedah še vedno nastajajo. “Nenazadnje je bil med mojimi profesorji na magistrskem študiju na akademiji v Ljubljani tudi Borut Vogelnik, član skupine Irwin. Ta ves čas prisega na nekakšno reproduktivnost z novo interpretacijo že obstoječih stvari, po čemer sem nenačrtno tudi sam posegel,” še pojasnjuje slikar. Njegova dela bodo v Izoli na ogled do 5. novembra.


Najbolj brano