Če bo treba, bosta jeziček na tehtnici

Predstavniki koalicije so včeraj podpisali dogovor o sodelovanju s poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti. Dokument ureja vprašanja obeh manjšin brez pogojevanja, kako naj se poslanca obnašata v zameno. Poslanca napovedujeta konstruktivno sodelovanje z vlado in ne izključujeta možnosti, da bosta kdaj jeziček na tehtnici.

LJUBLJANA > Poslanca narodnih skupnosti po tradiciji konstruktivno sodelujeta z vlado. Podpisovanje takšnega sporazuma zato v preteklosti ni bilo pravilo, sta ga pa manjšinska poslanca podpisala z obema vladama Janeza Janše, v času vlade Mira Cerarja pa so dogovor o sodelovanju vnesli v koalicijsko pogodbo.

Potisnjena v vlogo jezička na tehtnici

Tokratni dogovor je deležen večje medijske pozornosti, ker je nastal v drugačnem političnem kontekstu: vlada je manjšinska, prihodnost sodelovanja z Levico visi v zraku, zato bi podpis dveh manjšinskih poslancev lahko pomenil zagotovitev njunih glasov za vse vladne projekte.

Kaj se dogaja na liniji koalicija - Levica

Protokola o sodelovanju med vladno koalicijo in stranko Levica ostaja parafiran. Ali in kdaj bo podpisan, ni znano. Po besedah Marjana Šarca za dobro sodelovanje podpis sporazuma tudi ni nujno potreben. “Lahko imaš podpisanih sto sporazumov. Če delaš s figo v žepu, nič ne pomagajo. Lahko pa nimaš nič podpisanega, a sodeluješ, če je volja,” je razmišljal včeraj. Z Levico so po njegovih navedbah v stiku, težav pa ne vidi. Koordinator Levice Luka Mesec medtem ne vidi razlogov za podpis sporazuma o sodelovanju z vlado. Mesec pravi, da je dala vlada v zadnjih tednih več razlogov za zamrznitev sporazuma. “Če se bo pokazalo, da so bili zadnji koraki vlade, od imenovanja Črnčeca za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade do prodaje bank, samo odkloni, ne pa osnova njene politike, možnosti še vidimo, sicer pa ne,” je dejal o možnostih za podpis sporazuma.

Felice Žiža, poslanec italijanske narodne skupnosti, je zagotovil, da bosta s poslancem madžarske skupnosti Ferencem Horvathom sodelovala pri vseh ključnih projektih za vlado, ne pa tudi pri projektih, ki ne bodo usklajeni in bi lahko predstavljali težave za državljane in za narodno skupnost. O vsebini včeraj podpisanega dogovora so se usklajevali še ob predpostavki, da bo z vlado sodelovala tudi Levica. “Kot smo se takrat pogovarjali, ne bi želela biti jeziček na tehtnici. A če bo treba, bova tudi to sprejela, če bodo zadeve ključnega pomena, kot je državni proračun,” je napovedal Žiža obnašanje manjšinskih poslancev v okoliščinah, ko ima vlada zagotovljenih le 43 glasov.

Težave z zagotavljanjem dvojezičnosti

Po besedah premierja Marjana Šarca želijo s pomočjo dogovora uresničiti stvari, ki so ključne za obe narodni manjšini. Za sodelovanje z manjšinama bo skrbel eden od sodelavcev v Šarčevem kabinetu. Felice Žiža nam je pojasnil, da se ključne težave italijanske narodne skupnosti nanašajo na neuresničevanje manjšinskih pravic v praksi. “Slovenija ima vzorno ustavo in zakone, problem je v uresničevanju,” opozarja Žiža, ki dodano vrednost včeraj podpisanega dogovora vidi zlasti v spremljanju in poročanju, kaj se dogaja na terenu.

Felice Žiža

poslanec italijanske narodne skupnosti

“Slovenija ima vzorno ustavo in zakone, problem je v uresničevanju.”

Zlasti pri uresničevanju dvojezičnosti pripadniki manjšin doslej niso dosledno opozarjali na kršitve in se v primerih, ko dvojezičnost ni bila zagotovljena, niso pritoževali inšpektorjem, zato je nastal vtis, da je vse v najlepšem redu. “Skupaj se bomo angažirali, to kontrolirali in konkretizirali napake, ki so v sistemu,” napoveduje Žiža. Temu bi sledila prilagoditev sistemskih politik in po potrebi dopolnitev zakonov.

Skupaj s koalicijo si bodo prizadevali tudi za izboljšanje kakovosti znanja italijanščine in madžarščine, ki se izgubljata kot jezika v narodnostno mešanem okolju. Sporazum obeta skupna prizadevanja za zagotavljanje finančne, kadrovske in programske stabilnosti javnega televizijskega in radijskega programa v italijanščini in madžarščini. V besedilu, ki je napisano na listu papirja, formata A4, je izpostavljeno še nadaljevanje investicij v šole in drugo vzgojno in izobraževalno infrastrukturo, popis kulturne dediščine in še nekatere naloge, ki bi izboljšale pogoje za delo in razvoj manjšin ter utrdile večkulturno identiteto dvojezičnih območij.

Sporazum je načelen, ne prinaša konkretnih zavez, ampak omenja le skupna prizadevanja za ohranjanja narodnostne in kulturne identitete italijanske in madžarske narodne skupnosti.

---