Zmagovalna kombinacija

V naravi človeka je, da se zaveda pomena bližnjih in najdražjih oseb šele, ko mu grozi, da jih bo izgubil. To je na lastni pločevinasti koži občutil tudi nadangel Mihael, piranski kip, ki ga zdaj pozna vsa Slovenija, do nedavnega pa zanj niso vedeli niti vsi domačini, čeprav je na vrhu glavnega piranskega zvonika že 249 let.

Prelomnica je bil 6. avgust, ko so ga s pomočjo helikopterja Slovenske vojske sneli in odpeljali v Ljubljano, resda na restavriranje. Nad cerkvijo, ki se dviga na vzpetini nad Tartinijevim trgom, je zazevala velika praznina, je prvi opozoril župnik Zorko Bajc. Da je Piran izgubil znamenito veduto, so kmalu opazili vsi, tudi obiskovalci. In ne le to; Pirančani so se zavedali, da jih za nekaj časa ne bo nihče opozarjal na bližajočo se hudo uro, tramontano, ker na zvoniku ni bilo nikogar, ki bi uperil prst proti Savudriji, kot je to počel njihov kip. V dobrih dveh mesecih, kolikor je bil odsoten, sicer niso imeli vremenskih nevšečnosti, a so vseeno ugotovili, da ga pogrešajo. Minuli vikend so jih obiskali številni enodnevni turisti; prišli so le zato, da bi se fotografirali ob Mihaelu, ki so ga postavili na ogled na Tartinijev trg.

V Piranu so - brez predhodnih marketinških analiz - dosegli zmagovalno kombinacijo. Vajo, pravzaprav obnovo, pa bodo čez 100 let ponovili.

Bodo Pirančani znali unovčiti to svojo na novo odkrito kulturno dediščino? Povsod drugod, na Montu Saint-Michel na severu Francije, denimo, motiv svojega kipa, prav tako nadangela Mihaela, ponosno upodabljajo na razglednicah, slikarskih platnih, magnetkih, obeskih za ključe, knjižnih kazalih in podobno. Piranski Mihael pa je bil doslej viden kvečjemu kot drobna pika nad piranski zvonikom v ozadju razglednice, ki je prikazovala osrednji trg, čeprav je prvi tak pločevinast kip (ki se vrti okrog svoje osi) šele v Rovinju, v sosednji državi torej. Tam nad mestom bdi sv. Eufemija in tamkajšnji zvonik je resda najvišji v Istri, saj je visok 62 metrov (piranski je slabih 12 metrov manj). Tudi kip je za meter višji od 3,7-metrskega Mihaela, toda to niti ni tako zelo pomembno.

“Povezal je Piran in Slovenijo. Z njim vemo, kakšno vreme se nam obeta, in lahko se počutimo varne,” je včeraj povzel Bajc ter si prislužil bučen aplavz vernikov in nevernikov. Priljubljenost je zrasla tudi Slovenski vojski. V Piranu so - brez predhodnih marketinških analiz - dosegli zmagovalno kombinacijo. Vajo, pravzaprav obnovo, pa bodo čez 100 let ponovili.


Preberite še


Najbolj brano