Nevarna bolezen je dolgo prikrita

O raku na želodcu premalo vemo, nanj niti nekateri osebni zdravniki ob kroničnih, sicer netipičnih znakih sprva ne pomislijo. Zato vsako leto za njim pri nas umre 236 obolelih. S preventivnim presejalnim testom krvi pri ljudeh med 20. in 30. letom starosti bi dolgoročno število smrti prepolovili in preprečili nastanek tega raka. Zdaj ga odkrijejo najpogosteje v napredovalih fazah.

Gre za ukrepe, ki bi pripomogli k zmanjšanju žrtev raka na želodcu. Doslej niti akcij ozaveščanja o tej vrsti raka ni bilo veliko, poslej bo nanj opozarjal mednarodni dan želodca, 2. oktober.

Načrtna preventiva je presejalni test krvi

O raku na želodcu, ki je dolgo neprepoznana, a težka bolezen, so pred tednom pregovorili strokovnjaki, ki se z njim vsak dan soočajo - specialisti, ki so steber Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo - prof. dr. Bojan Tepeš iz ljubljanskega kliničnega centra (UKC), predsednik združenja, prof. dr. Borut Štabuc, predstojnik kliničnega oddelka za agstroenterologijo in hepatologijo v UKC in prof. dr. Stojan Potrč iz UKC Maribor, hkrati predsednik Slovenskega društva za gastroenterologijo in hepatologijo.

Opozorilni znaki

Znaki, da bi se lahko pojavil rak na želodcu, so v prvi fazi dispepsija in hujšanje. Dispepsija je občasna ali stalna bolečina v zgornjem delu trebuha in spodnjem delu prsnega koša in je posledica neravnovesja med agresivnimi ter obrambnimi dejavniki v sluznici požiralnika, želodca in dvanajstnika. Agresivni dejavniki so: želodčna kislina, pepsin, želodčni encim, žolčne kisline, bakterija Helicobacter pylori, jemanje nekaterih zdravil, pitje alkohola, kajenje. V napredovali fazi se lahko pojavijo še bruhanje in krvavitev iz želodca.

Kar 236 smrti na leto bi lahko preprečili, če bi država in zdravstvena politika zagotovili financiranje dodatne analize krvi. Opravljali bi jo pri 20-letnikih ali 30-letnikih. Z njo bi ugotavljali in odkrivali prisotnost predrakavih sprememb na želodcu. Tako bi dolgoročno prepolovili število smrti zaradi tega raka.

Takšno testiranje krvi bi vseboval nacionalni preventivni programa za raka na želodcu, podoben programu Svit za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Bil bi še preprostejši od Svita, saj gre za odvzem in analizo ene same kapljice krvi pri ljudeh med 20. in 30. letom starosti.

Prof. dr. Bojan Tepeš

Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo

“Rak na želodcu je zelo zahrbtna in težka bolezen. V Sloveniji in večini drugih držav ga žal odkrijemo tako pozno, da preživi le petina bolnikov.”

Da bi bil ta program nujen, potrjuje vsako leto 471 na novo odkritih bolnikov, kar tvori kar štiri odstotke vseh vrst raka pri moških in 2,8 odstotka vseh vrst raka pri ženskah. Bolezen se začne pojavljati po 40. letu starosti, vrhunec doseže v starostni skupini od 60. do 80. leta. Umrljivost je velika, znaša kar 72,1 odstotka. Rak na želodcu je po pogostosti na petem mestu, po smrtnosti pa na tretjem mestu med vsemi vrstami raka na svetu.

“S preprostimi preventivnimi ukrepi, kot je presejalni test, bi z eno samo dodatno krvno analizo preprečili kar 236 smrti na leto,” izpostavlja Bojan Tepeš. “Rak na želodcu je zelo zahrbtna in težka bolezen. V Sloveniji in večini drugih držav ga odkrijemo tako pozno, da preživi le petina vseh bolnikov.”

Zlasti okužba z bakterijo Helicobacter pylori odgovorna za 50 odstotkov raka, ki ga v razvitem svetu povzročajo kronične okužbe, in za 89 odstotkov vseh vrst raka na želodcu.

Ni tipičnih znakov

Prof. dr. Borut Štabuc omenja, da rak na želodcu ne spremljajo značilne težave, zato bolezen običajno odkrijejo šele v napredovalem stadiju: “Vodilna simptoma sta dispepsija in izguba telesne teže. Drugi simptomi, denimo bruhanje, ki vztraja, motnje požiranja (disfagija), sideropenična anemija (ko se zaradi pomanjkanja železa zmanjša količina eritrocitov v krvi) in krvavitev, se običajno pojavijo ob lokalno napredovali bolezni. Zato je tako zelo pomembno zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb, kot so atrofični gastritis, intestinalna metaplazija in displazija želodčne sluznice.”

Prognoza, ali bo bolnik po operaciji še kakovostno in dolgo živel, je odvisna od stadija bolezni in tudi od obsežnosti operacije: “Pet let po radikalni operaciji preživi polovica bolnikov z II. in s III.a stadijem in le četrtina s III.b stadijem. Bolniki s IV. stadijem tudi po radikalnem zdravljenju le izjemoma živijo še pet let,” našteva prof. dr. Stojan Potrč. “Še vedno velja, da lahko le z obsežnim kirurškim posegom bolnikom z žleznim rakom na želodcu nudimo možnost za dolgoročno preživetje.”

Ali je operacija izvedljiva, je odvisno od tega, na katerem delu želodca se razrašča rakavo obolenja in od splošne sposobnosti bolnika za operacijo. Potrč, kirurg in predstojnik abdominalno-kirurškega oddelka v mariborskem UKC dodaja, je bolnikov, pri katerih je mogoče opraviti obsežno operacijo na želodcu, približno od 55 do 60 odstotkov. Se pa zadnje desetletje stopnja preživetje teh bolnikov izboljšuje in je primerljiva s tistimi v razvitih državah.

Aktivno je tudi Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo, ki letos praznuje 51 let delovanja. Sedež je v Rogaški Slatini, v njem se povezuje več sto strokovnjakov, ki se ukvarjajo z diagnostiko in zdravljenjem bolezni prebavil - požiralnika, želodca, črevesa, jeter in trebušne slinavke.

---