Koalicija je obljubila več, kot bi smela

Fiskalni svet opozarja, da bi lahko koalicija z doslednim izvajanjem ukrepov iz koalicijske pogodbe kršila fiskalno pravilo. To veleva, da morajo biti prihodki in izdatki države uravnoteženi ali v presežku.

LJUBLJANA > Statična analiza javnofinančnih učinkov ukrepov, ki jih je mogoče ovrednotiti, kaže, da bi se stanje javnih financ do leta 2022 lahko poslabšalo za do tri milijarde evrov.

Ob podpisu koalicijske pogodbe premier Marjan Šarec ni imel odgovora na vprašanje, koliko bodo državo stali vsi ukrepi iz koalicijske pogodbe. Sredi septembra je ukrepe ovrednotil fiskalni svet, ki kot neodvisni organ bdi nad izvajanjem v ustavo zapisanega fiskalnega pravila. Če bi se koalicija dosledno držala koalicijske pogodbe, bi se stanje javnih financ do leta 2022 poslabšalo v razponu od 1,7 do tri milijarde evrov.

Davorin Kračun

predsednik fiskalnega sveta

“Zavedamo se, da koalicijska pogodba ni proračunski dokument, ampak vendarle je to dokument, na osnovi katerega je bila vlada izvoljena in ki nakazuje splošne usmeritve ekonomske politike, zato jo je treba jemati resno.”

Bistveno več novih izdatkov kot prihodkov

Nekaterih fiskalnih posledic pogodbe, ki jo je pripravilo pet strank koalicije in Levica, fiskalni svet zaradi preohlapnega besedila ni mogel ovrednotiti. Vseeno pa je prišel do zaključka, da načrtovani izdatki močno presegajo prihodke, zaradi česar bi se morala Slovenija močno zadolžiti.

Fiskalni svet je ocenil, da bi na prihodkovni strani izvedba ukrepov do leta 2022 v proračun prinesla dodatne 1,7 milijarde evrov. Najbolj bi se povečali prihodki zaradi dviga prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce. Manjši bi bil vpliv uvedbe zdravstvenega centa, spodnje meje obdavčitve pri davku na dohodek pravnih oseb in vključitve osebnih prihodkov iz kapitala in rent v osnovo za izračun dohodnine. Ostali ukrepi bi bili ali nevtralni ali pa njihovega učinka še ni mogoče oceniti. To velja zlasti za uvedbo nepremičninskega davka in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo ter spremembe dohodninske lestvice.

Bistveno bolj od prihodkov bi se po ocenah in simulacijah fiskalnega sveta povečali javnofinančni izdatki. Najbolj natančno opredeljeni so cilji na področju izdatkov za zdravstvo, šolstvo, raziskave in razvoj, obrambo, šport in stanovanja. Ti izdatki bi se v naslednjih štirih letih povečali od 2,3 in 3,5 milijarde evrov. V te izdatke niso všteti dodatni izdatki na področju pokojnin, socialne pomoči in uvedbe brezplačnega vrtca.

Več bo znanega sredi oktobra

Analiza, ki jo je fiskalni svet objavil v drugi polovici septembra, je bila ena od podlag za to, da je poslanska skupina SDS zahtevala sklic parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. “Zavedamo se, da koalicijska pogodba ni proračunski dokument, ampak vendarle je to dokument, na osnovi katerega je bila vlada izvoljena in ki nakazuje nekatere splošne usmeritve ekonomske politike, zato jo je treba jemati resno,” je na seji, ki je potekala včeraj, dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Sklicatelji seje so prepričani, da bi bilo izvajanje takšne koalicijske pogodbe za Slovenijo katastrofa. “Fiskalno pravilo je v Sloveniji obveza in vse javne finance morajo biti tej določbi ustave prilagojene,” je izpostavil Andrej Šircelj iz SDS. Izvajanje ukrepov brez upoštevanja fiskalnega pravila, bi Slovenijo vodilo v dodatno zadolževanje, obresti na mednarodnih trgih bi se povečale, enako pa bi se povečala pričakovanja domačih proračunskih porabnikov.

Minister za finance Andrej Bertoncelj meni, da se je parlamentarni odbor te teme lotil prehitro. Na ministrstvu za finance zdaj pospešeno pripravljajo osnutek proračuna za leto 2019, ki ga mora vlada Evropski komisiji poslati do sredine oktobra. Takrat bo jasno in s številkami podkrepljeno, kako si je vlada zamislila izvajanje fiskalnega pravila in katere prioritete bo dala prihodnje leto v ospredje, je povedal Bertoncelj. Zagotovil je, da se nad zakon o fiskalnem pravilu ne bo postavljal: “Če me sprašujete, ali bom spoštoval zakon: saj ga moram.”

---