Pri skrbi za srce ima tudi kakovosten spanec pomembno vlogo

Geslo “Moje srce, tvoje srce” je pospremilo svetovni dan srca minulo soboto. Slovensko Društvo za zdravje srca in ožilja hkrati poziva vse, naj tudi sicer in vsak dan bolj skrbijo za lastno zdravje in srce. Tudi z drobnimi, a koristnimi spremembami v življenjskem slogu.

Nekateri se pomena gibanja že bolj zavedajo in prisegajo na 
Nordijsko hojo.  Foto: Saša Dragoš
Nekateri se pomena gibanja že bolj zavedajo in prisegajo na Nordijsko hojo.  Foto: Saša Dragoš

Svetovni dan srca, 29. september, ozavešča in spodbuja ljudi k celoviti skrbi za lastno zdravje, ki temelji na zdravem in nemotenem delovanju srca, kar mu omogoča redna telesna aktivnost. Zdravniki opozarjajo, da je vsakdo sam odgovoren za lastno zdravje, ki temelji na zdravi prehrani, rednem gibanju, preprečevanju škodljivih razvad, nekajenju, občasnih kontrolah zdravstvenega stanja.

Prim. Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, omenja, da je Slovenija uspešna v preventivi glede bolezni srca in ožilja in ji bo do leta 2025 uspelo zmanjšati prezgodnjo umrljivost za 25 odstotkov. Vendar ljudje še vedno prezgodaj umirajo. Zato svetuje ustrezno prehrano in dovolj gibanja, natrpanemu delavniku navkljub. Hkrati izpostavlja vlogo spanja. Kakovosten spanec, ki traja sedem do devet ur, je nujen za dobro zdravje. Pomanjkanje spanja povzroča povišanje krvnega tlaka, sladkorno bolezen tipa 2, debelost, pospešeno aterosklerozo in druge bolezni. “Že nekajdnevno krajšanje spanja izrazito poviša stresne hormone. Spanje ni lenoba, je potreba telesa. Telo se obnovi, umiri, da lahko učinkoviteje in bolj sproščeno deluje,” opozarja Cevc.

Prim. Matija Cevc

predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

“Spanje ni lenoba, je potreba telesa. Telo se obnovi, umiri, da lahko učinkoviteje in bolj sproščeno deluje.”

Prof. dr. Gregor Starc s Fakultete za šport izpostavlja telesno in duševno obolevnost otrok in mladostnikov zaradi premalo gibanja. Sodobni način življenja jih sili k sedenju, zato se nekateri že soočajo s povečanimi zdravstvenimi tveganji in debelostjo. “Sodobni otroci so v veliko primerih oropani spontane igre na prostem. K sreči jo še dokaj uspešno nadomeščajo športna vzgoja v šolah, organizirana vadba v društvih in prostovoljna vadba na dostopnih športnih površinah in v naravi,” dodaja Starc.

Po podatkih redne vsakoletne študije SLOfit je letos delež podkožnega maščevja pri otrocih in mladostnikih v celotni populaciji v primerjavi s preteklim letom rahlo upadel. Malce se je okrepila stopnja razvoja aerobne vzdržljivosti. Fantje so letos, prvič po letu 1997, presegli tridesetletno povprečje. Dekleta med 6. in 18. letom starosti so prvič v 30 letih tako dobro gibalno učinkovita, da so celo presegla stopnjo svojih mater. Fantje pa stopnje očetov še niso presegli.

Dr. Stanislav Pinter

Fakulteta za šport

“Hoja omogoča človeku najbolj prilagojeno zdravljenje, izboljšuje počutje, pripomore k učinkovitejšemu umskemu in telesnemu delu ter h kakovostnejšemu spancu.”

Dr. Stanislav Pinter s Fakultete za šport in avtor nove društvene brošure o hoji izpostavlja: “Le zakaj ne bi verjeli Hipokratu, ki je hojo označil za najboljše človekovo zdravilo? Hoja omogoča človeku najbolj prilagojeno zdravljenje, izboljšuje počutje, pripomore k učinkovitejšemu umskemu in telesnemu delu ter h kakovostnejšemu spancu.”

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije priporoča vsem, da del vsakdanjih obveznosti opravijo peš, ne z avtom. S tem bi pripomogli h krepitvi zdravja. Za ta namen so poskrbeli za maskoto Srček Bimbam in jo pošiljajo na vse dogodke po Sloveniji, ki spodbujajo gibanje, športno vadbo, tek, hojo. Udeleževala se bo tudi Pohodov za srce, ki jih organizirajo podružnice tega društva. Promovirajo zdrav življenjski slog, ki pripomore tudi k občutku sreče.


Najbolj brano