Kobariška republika je netila slovensko iskro v Benečiji

Po 75 letih je spomin na Kobariško republiko, na veselje in ponos, ki sta prevevala ljudi na svobodnem ozemlju, še vedno živ. Takratna demokratična oblast predstavlja zametek samostojne Slovenije, partizanstvo je spodbudilo slovenstvo v Benečiji. Kobariška republika je vir narodove samozavesti in samospoštovanja, je bilo sporočilo sobotne prireditve v Kulturnem domu.

Praporji in pesmi svobode so budili spomin na svobodno ozemlje 
pred 75 leti. Foto: Neva Blazetič
Praporji in pesmi svobode so budili spomin na svobodno ozemlje pred 75 leti. Foto: Neva Blazetič

KOBARID > Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 se je svobodno ozemlje Kobariške republike razširilo po skoraj celotnem Posočju, v Brda, Benečijo in Rezijo. Takratni čas se je s ponosnimi črkami vpisal v primorsko, slovensko, beneško - slovensko in furlansko zgodovino, so poudarili na sobotni slovesnosti, ki jo je pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin.

Kako je bilo na svobodnem ozemlju, ki se je ohranilo 55 dni, se še dobro spominja Oton Medveš, ki je bil leta 1943 star 14 let: “Po kapitulaciji Italije je bilo med ljudmi nepopisno veselo razpoloženje. Povsod so bili mitingi, na katerih so partizanski komandanti in komisarji dajali ljudem upanje o skorajšnji zmagi in popolni svobodi.” Spominja se čudovitih občutkov radosti, sreče in miru, da ni nikjer sovražnika, da greš lahko svobodno po cesti, zvečer pa počivat brez strahu, da bo kje zaropotalo.

Robert Kavčič

župan Kobarida

“Veliko jih je posegalo po tej prelepi zemlji, zmagali so tisti, ki so jo iz srca ljubili. Danes podpisujemo razvojne sporazume s sosedi, prijazno gostimo turiste iz vsega sveta.“

Prava mala država

Republika je bila prava mala država, saj je imela svojo vojsko okoli 5000 partizanov, slovenske šole in bolnišnice, svojo oblast, meje in glavno mesto Kobarid. V krajih, ki so dolga leta trpeli pod fašizmom, so otroci v šolah ponovno slišali slovensko besedo, verniki so se je veselili v cerkvah.

Na 1400 kvadratnih metrov velikem svobodnem ozemlju s 55.000 prebivalci so se mnogi odločili za odhod v partizane. Nastajale so tudi enote italijanskih oziroma furlanskih partizanov. Takrat se je rodilo tovarištvo, ki so ga v soboto potrdili s podpisom listine o pobratenju med Vsesplošnim združenjem italijanskih partizanov Nadiških dolin in Čedada in kobariško krajevno organizacijo Zveze borcev za vrednote NOB.

55

dni je jeseni 1943 trajala Kobariška republika

Svobodo govora najbolj ogroža sovražni govor

Gostitelj, kobariški župan Robert Kavčič, je razmišljal o hrabrosti ljudi, ki so se v času morije zoperstavili zavojevalcem: “Veliko jih je posegalo po tej prelepi zemlji, zmagali so tisti, ki so jo iz srca ljubili. Danes podpisujemo razvojne sporazume s sosedi, prijazno gostimo turiste iz vsega sveta.“

Slavnostni govornik, prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan, se je spraševal, zakaj se je vredno spominjati Kobariške republike in hkrati odgovoril: “Zato, ker so takratni dogodki vir narodove samozavesti in spoštljive podobe, ki jo imamo Slovenci o sebi. Narod se je zmogel odločiti za človečnost, za boj proti barbarstvu. Za obstoj, za svobodo se je treba boriti. S temi vrednotami ni mogoče trgovati. Nekateri so se napačno odločili. Na Primorskem izdajstva ni bilo. Pohodi partizanov v Benečijo in Kobariška republika so pripomogli, da se je iskra slovenstva ohranila.” Opozoril je, da svobodo govora še najbolj ogroža sovražni govor, ki se mu je treba odločno upreti.

Za ohranjanje spomina na Kobariško republiko je z istoimensko knjigo, v kateri je kar nekaj novih spoznanj, poskrbel avtor Zdravko Likar, upokojeni dolgoletni načelnik upravne enote Tolmin in velik borec za slovenstvo v Benečiji.


Najbolj brano