Kako do več turistov in manj odpadkov?

Turizem spodbuja potrošnjo, ta pa nastajanje odpadkov, čeprav turisti cenijo čisto okolje. Kaj naj torej ukrenejo v piranski občini, v kateri so lani ustvarili največ nočitev v državi, in predvsem v strnjenem Piranu z manj kot 5000 stanovalci, saj ga julija in avgusta obišče skoraj 1000 turistov na dan?

Uporabljajmo  nakupovalne vrečke iz blaga, papirnat pribor za piknike in  reciklirano plastiko, so svetovali na okrogli mizi.    Foto: Tomaž Primožič/FPA
Uporabljajmo nakupovalne vrečke iz blaga, papirnat pribor za piknike in reciklirano plastiko, so svetovali na okrogli mizi.  Foto: Tomaž Primožič/FPA

PORTOROŽ > Na te izzive so skušali odgovoriti na včerajšnji okrogli mizi na sedežu KS Portorož. Pripravili so jo dan za svetovnim dnem turizma in jo naslovili Povezani za modri turizem in zeleno okolje.

Okrogli mizi so botrovali podatki, da se veča tako število piranskih sobodajalcev (po registru, ki ga vodijo na Okolju Piran, se jih je od lani povečalo s 300 na 500) kot količina odpadkov (lani so zbrali štiri odstotke mešanih odpadkov več kot predlani, letos pa 13 odstotkov več odpadne embalaže).

Piran poleti poka po šivih

“V piranski občini se gostota stanovalcev julija in avgusta poveča na 8500 oseb na kvadratni kilometer,” opozarja Maslo Bezerjeva. Novel pa omenja kriterije, ki veljajo po svetu; lokalno okolje prenese do štirikrat več turistov, kot je stanovalcev. “V piranskem mestnem jedru to mejo poleti presežemo, v piranski občini pa ne, saj nas po podatkih obišče 'le' 2,2-krat več obiskovalcev.”

Sarah Vuk Braico iz znane restavracije na Kajuhovi ulici je opozorila, da lastniki apartmajev najemnikom pogosto ne pojasnijo piranskega režima ravnanja in odvoza komunalnih odpadkov. Odpadki se zato kopičijo na ulicah in trgih ter zaudarjajo. Nanizala je še kup težav: zabojnike, namenjene njihovi restavraciji, polnijo tudi mimoidoči, zabojnike na Tartinijevem trgu delavci Okolja praznijo, ko gostje naročajo kosila, in za njimi ostajajo mastni madeži. Osrednji piranski trg je velikokrat umazan.

“Mastne madeže s piranskih tlakovcev je težko očistiti, veliko obiskovalcev pripelje s sabo pse, ki dodatno mažejo javne površine. Čeprav Gregorčičevo redno čistimo, se Pirančani pritožujejo, da smrdi; v poletni vročini je mestno jedro težavno za vzdrževanje. Potrebnega bi bilo tudi več nadzora, a to ni v naši pristojnosti,” je utemeljila Milica Maslo Bezer iz Okolja. Pritrdil ji je direktor Turističnega združenja Portorož Igor Novel: “Piranski občinski inšpektorji in redarji so kadrovsko podhranjeni. Nimamo redarja, na primer, ki bi šel v petek zvečer sredi Portoroža mlade opozorit, da so parkiriščne zabave prepovedane.”

Vuk Braicova je med ukrepi omenila osveščanje prebivalcev, češ, “če bodo zadovoljni Pirančani, bodo tudi obiskovalci”, Maslo Bezerjeva pa je obljubila, da bodo koše za ločeno zbiranje odpadkov namestili tudi na ulice, saj so zdaj zgolj na Tartinijevem trgu. Za gostince bodo predvideli dodatne zabojnike in jih postavili na javne površine, ker želijo gostinci vsak kvadratni meter lastnih površin izkoristiti za mize in stole.

Novel je pojasnil, da skušajo piransko mestno jedro razbremeniti tako, da obiskovalce opozarjajo na doživetja izven Pirana, na Forma Vivi, podeželju, v Mesečevem zalivu, in si prizadevajo za podaljševanje turistične sezone. “Še vedno pa ustvarimo 85 odstotkov nočitev od junija do septembra.”


Najbolj brano