Rektor in dekan: ne bova se uklonila

Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič in dekan Filozofske fakultete Roman Kuhar pravita, da sta se zaradi poročila o spornih izplačilih na FF znašla pod pritiski tistih, ki želijo, da bi nepravilnosti ostale skrite. “Vsem tistim, ki izvajajo pritisk name in še posebej na dekana, sporočam, da bomo vztrajali in ne želimo pometati stvari pod preprogo,” pravi Papič.

LJUBLJANA > Rektor ljubljanske univerze Igor Papič in dekan filozofske fakultete Roman Kuhar ne želita govoriti o tem, kdo pritiska nanju. Ne gre za grožnje, ampak za pritiske, pravi dekan, ki je po prevzemu poslov od predhodnice Branke Kalenić Ramšak prvi sprožil preiskavo. “Nekateri so mnenja, da bi bilo bolje, če o tem ne bi poročal,” je povedal o naravi pritiskov.

Revizije bodo tudi na drugi fakultetah

Gre šele za sume, poudarjata oba. Z revizijskim poročilom se zdaj ukvarja tožilstvo, rektor in dekan pa z razkrivanjem podrobnosti nočeta ogroziti interesov preiskave. Kdo je bil vpleten ter ali in za koliko je bila oškodovana fakulteta, bo torej znano šele, ko bodo svoje delo opravili pristojni organi.

Dr. Roman Kuhar

dekan Filozofske fakultete

“Ničesar nismo pometali pod preprogo in mislim, da je to pomembno sporočilo v tej res neprijetni zgodbi za fakulteto in univerzo.”

Rektor Papič je po prejemu revizijskega poročila tudi od dekanov drugih fakultet in akademij zahteval, naj preverijo izplačila vodilnim. “Vsi dekani izjavljajo po svojem najboljšem vedenju, da takih praks na njihovih članicah niso zaznali,” je povzel odgovore fakultet. Napoveduje, da ne bo ostalo le pri teh pisnih izjavah, ampak bodo na fakultetah potekali tudi podrobni revizijski pregledi. Ker je univerzitetna revizijska služba podhranjena, jo bodo kadrovsko okrepili. Že dolgo si prizadevajo tudi za enoten poslovno-informacijski sistem, ki bi omogočal lažji nadzor nad izplačili in delovanjem članic univerze. Razlog, da tega sistema še nimajo, so zapleti z javnimi razpisi in pritožbami neizbranih ponudnikov.

Revizija, ki je odkrila domnevne nepravilnosti na Filozofski fakulteti, je pod drobnogled vzela poslovanje fakultete v zadnjih desetih letih. Po Kuharjevem vedenju je toliko časa obstajala tudi sporna praksa plačevanja dodatkov prek podjemnih pogodb.

dr. Igor Papič

rektor Univerze v Ljubljani

“Globoko obžalujem, da se nam to dogaja, obljubljam pa, da bomo na tak način, kot smo ukrepali sedaj, ukrepali tudi v prihodnje.”

Branka Kalenić Ramšak, ki naj bi to prakso podedovala od svojih predhodnikov, je takoj po javnem razkritju domnevnih nepravilnosti odstopila s funkcije prorektorice Univerze v Ljubljani, kamor jo je oktobra lani imenoval novi rektor Papič. “Želim eksplicitno poudariti, da ta odstop ne prejudicira kakršne koli končne odločitve na pristojnem organu. Gre za to, da smo želeli razbremeniti univerzo kot institucijo in s tem zagotoviti normalne pogoje za naše delo na univerzi,” je včeraj dejal Papič.

Dekanja verjela strokovnim službam

Kalenić Ramšakova se je na dogajanje odzvala prek odvetniške pisarne Nataše Pirc Musar. Nekdanja dekanja si je ves čas prizadevala za zakonitost in preglednost poslovanja Filozofske fakultete in zato sproti sanirala napake, ki jih je “podedovala” od predhodnikov, kar velja tako za dodatke za stalno pripravljenost kot za vodstvene dodatke do leta 2015, sporočajo iz odvetniške pisarne.

Kaj na bi pokazala revizija

Revizija na Filozofski fakulteti naj bi pokazala, da so si dekani in prodekani prek podjemnih pogodb izplačevali dodatek za opravljanje dekanske in prodekanske funkcije, čeprav so bili zaradi funkcije že deloma razbremenjeni pedagoškega dela in so prejemali položajni dodatek. Kot smo izvedeli neuradno, naj bi dekanja nazadnje mesečno prejemala več kot tisoč evrov bruto, dodatki za prodekane pa naj bi bili približno polovico nižji. Rektor Papič in dekan Kuhar o višini domnevnega oškodovanja fakultete zaradi interesa preiskave ne želita govoriti. Neuradno naj bi šlo za približno milijon evrov nepravilnih izplačil, vendar pa višina izplačil predstojnikom oddelkov in njihovim namestnikom naj ne bi bila sporna. V njihovem primeru naj bi bil napačen le način izplačila, ki je do leta 2015 potekal prek podjemnih pogodb namesto v obliki položajnega dodatka. Dejansko naj bi fakulteto oškodovali le trije nekdanji dekani in njihovi prodekani.

Glede pogodbe, ki jo je leta 2015 z dekanjo podpisal tedanji rektor Ivan Svetlik, pojasnjujejo, da pogodba ni bila podpisana za vodstvene naloge, ampak za druga dela, kot so ustanovitve lektoratov in študijev slovenščine na tujih univerzah. “Dejstvo pa je, da je bila naša stranka v prvih dveh letih svojega prvega mandata dekanje, glede na pojasnila pristojnih strokovnih služb, prepričana v pravilnost poslovanja Filozofske fakultete v Ljubljani,” še sporočajo odvetniki.

---