Gimnazijce seznanili z darovanjem krvi in matičnih celic

Darovalci krvi in krvotvornih matičnih celic rešujejo življenja, vendar je med njimi kar nekaj razlik. Prvi so polnoletne osebe, stare do 65 let, drugi do 60 let, zgolj do 40. ali 45. leta pa se lahko vpišejo v register darovalcev, so včeraj izvedeli koprski gimnazijci-četrtošolci v okviru dneva na temo preventive in krvodajalstva.

KOPER > Šola jim je tudi letos omogočila pouka prost dan, ker je bil lanski projektni dan uspešen. Četrtošolce seznanijo z darovanjem krvi in krvnih matičnih celic (KMC) ter jim omogočijo, da postanejo darovalci.

Vzgajajo krvodajalce

Tiste, ki se za to odločijo, bo pomočnica ravnatelja Nataša Cindrič v ponedeljek pospremila v izolski Center za transfuzijsko dejavnost. Zdaj še mladoletni učenci pa bodo priložnost dobili februarja. Na šoli pričakujejo, da bo tokrat kri darovalo skoraj 30 od dobrih 50 dijakov. Ponudili jim bodo tudi, da se vpišejo v slovenski register darovalcev KMC Slovenija Donor. “Lani se jih je vpisalo 24. Najbrž smo edina šola v državi, ki dijake seznani s temi zadevami,” pravi Cindričeva.

Bratje in sestre po krvi

V slovenski register je vpisanih skoraj 21.000 darovalcev, po svetu 35 milijonov. Vpis še ne pomeni darovanja, bolnik in darovalec se morata ujemati po tkivih antigenov HLA (human leukocyte antigens). Približno desetina bolnikov nima ustreznega darovalca. V Sloveniji jih je krvnotvorne matične celice darovalo 65, na leto jih potrebuje 120 bolnikov.

Irena Kramar, ki dela v izolskem centru za transfuzijo že več kot 30 let in ga tudi vodi, opozarja, da je treba krvodajalce vzgajati od mladih nog. “Uspešnost akcij ni odvisna od števila mladih, ki pridejo enkrat darovat kri, ampak od njihovega odnosa do darovanja. Nosečnice ne morejo dati krvi, lahko pa v to prepričajo soproge.” Po besedah Kramarjeve kri na leto daruje 62.000 Slovencev ali trije odstotki državljanov; skupaj prispevajo 90.000 enot krvi. Več kot 40 odstotkov darovalcev je starih 33 do 47 let, novincev je desetina.

Kot bi imeli gripo

V čem se ločijo darovalci krvi in KMC? Prvi morajo tehtati vsaj 50 kilogramov, drugi 52 in lahko kri darujejo tudi po vrnitvi s potovanja. KMC najpogosteje zberejo iz venske krvi, izjemoma in na željo darovalca pa iz kostnega mozga medenične kosti.

Rok Švagelj

dijak iz Izole

“Akcija Daj se na seznam za vpis v register darovalcev KMC se mi zdi zelo dobra. Če bi nekomu lahko rešil življenje, bi se počutil zelo dobro. Zato razmišljam, da bi se vpisal v register.”

Pet dni pred tem darovalcu dajejo podkožno injekcijo zdravila, ki mu poveča število KMC v krvi, kri pa speljejo skozi iglo in sistem cevk v aparaturo, kjer ločijo KMC. Odvzamejo le te celice in jih dajo v posebno vrečko. “Postopek traja štiri do šest ur, odvzeti kostni mozeg se obnovi v štirih do šestih tednih. Če je presaditev uspešna, presajeni kostni mozeg začne delovati po dveh do treh tednih,” je pojasnila Sendi Montanič, ki se ukvarja z vodenjem registra Slovenija Donor.

Ko darovalci prejmejo podkožno injekcijo, občutijo zmerne bolečine v kosteh in mišicah, slabost ali glavobol. “Kot bi imeli gripo,” sta primerjali Montičeva in Kramarjeva, “vendar težave hitro zvodenijo.”

Asja Jakopič

dijakinja iz Kopra

“Dobili smo veliko informacij, podkrepljenih z resničnimi dogodki ter izjavami darovalcev in bolnikov. Krvodajalka sem že, vpisala se bom tudi v register Slovenija Donor.”

---