Čas za državo ni denar

Z minulo popolno zaporo keltike se vlada oziroma direkcija za ceste ne obremenjuje preveč. Ocenjuje, da je bila dobro organizirana. In da torej lahko prihodnje leto “ponovi vajo” z dlje časa trajajočo zaporo. Gospodarske škode, ki je nastala zaradi dolgih obvozov, ni izračunal nihče. Izgubljenega časa prevoznikov in domačinov tudi ne, prav tako ni nikomur mar, da so turisti raje kot na Idrijsko in Cerkljansko zavili drugam. Kljub deklariranemu turističnemu potencialu tega območja.

Promet prek viadukta Ravbarkomanda je po pol leta normalno stekel zadnji konec tedna. Čeprav ni bilo popolnih zapor, v tem času skoraj ni bilo dneva brez zastojev, tudi zaradi prometnih nesreč, posredno povezanih z omejitvami. Potovanja so se časovno bistveno podaljšala. Zamujali so prevozniki, zamujali so ljudje, ki se iz primorskih krajev vsakodnevno vozijo v službo v Ljubljano. Ker druge možnosti ob nikakršnih železniških povezavah preprosto nimajo. Zastoji na primorski avtocesti so sovpadali z zaporo keltike in se, ne nazadnje, nadaljevali z ovirami na vipavski hitri cesti. Tudi to so obnavljali vse poletje, zdaj pa je med (že bivšo) cestninsko postajo Nanos in Vipavo prevozna le v eno smer, kar bo trajalo skoraj do konca oktobra.

Zastoji na primorski avtocesti so sovpadali z zaporo keltike in se, ne nazadnje, nadaljevali z ovirami na vipavski hitri cesti.

Drži, cestno infrastrukturo je nujno vzdrževati in obnavljati. Ali se to vedno dogaja “po pameti”, je drugo vprašanje. Dars tako že zdaj napoveduje nadaljevanje del na viaduktu Ravbarkomanda prihodnjo pomlad, ki pa naj bi jih dokončali pred turistično sezono. Vendar v tem trenutku še ni znano, koliko manjših in večjih gradbišč bo Dars še odprl in kako bodo “usklajena” z gradbišči direkcije za infrastrukturo.

Po zadnjih protestnih zaporah na glavnih prometnicah med Postojno in Ilirsko Bistrico ter Kozino in Starodom je jasno, da je država povsem zamočila pri načrtovanju avtocestnih povezav in da ni upoštevala družbenega in gospodarskega razvoja. Na Hrvaškem naj bi francoski koncesionar, na primer, še letos začel graditi 28 kilometrov avtoceste med Pazinom in Opatijo, vključno z drugo cevjo predora Učka. Vlaganja se bodo s pobrano cestnino obrestovala hitro, potniškemu in tovornemu prometu pa prihranila dodaten čas. Do stika s slovenskim ozemljem, ki bo verjetno tudi čez nekaj let v prometno dinozaverski eri.


Preberite še


Najbolj brano