Svetlik: “Pogodbo sem podpisal, a ne za dekansko funkcijo”

Je bil v nepravilnosti, ki naj bi se dogajale na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vpleten tudi Ivan Svetlik, bivši rektor Univerze v Ljubljani? Nekdanji rektor nam je potrdil, da je leta 2015 podpisal pogodbo z nekdanjo dekanjo Branko Kalenić Ramšak, vendar po njegovih navedbah v pogodbi ni šlo za naloge, ki jih mora že v okviru svojega rednega dela opravljati dekan.

 Foto: STA
Foto: STA

LJUBLJANA > Ivan Svetlik je bil kot rektor Univerze v Ljubljani nadrejen dekanom. Njegov podpis na pogodbi z nekdanjo dekanjo Filozofske fakultete Branko Kalenić Ramšak zato poraja vprašanja o njegovi odgovornosti. Po mnenju naših virov se bo Svetlik temu, da ga tožilstvo ne bo vzelo pod drobnogled, težko izognil.

Za izvedbo pogodbe pristojna fakulteta

“Pogodbo s tedanjo dekanjo sem podpisal leta 2015 in ni bila podpisana za opravljanje dekanske funkcije, pač pa za opravljanje drugih strokovnih nalog, ki presegajo obseg pogodbe o zaposlitvi in niso del opravljanja dekanske funkcije,” nam je svojo vlogo v zgodbi o domnevno neupravičenih izplačilih, ki naj bi jih prejemali nekateri zaposleni na ljubljanski Filozofski fakulteti, pojasnil nekdanji rektor Ivan Svetlik.

Ivan Svetlik

nekdanji rektor Univerze v Ljubljani

“Problem ni v pogodbi, ki je skladna s pravili obligacijskega zakonika, temveč v njeni izvedbi; o izvedbi, ki je v pristojnosti fakultete, me nihče ni obveščal.”

“Problem ni v pogodbi, ki je skladna s pravili obligacijskega zakonika, temveč v njeni izvedbi; o izvedbi, ki je v pristojnosti fakultete, me nihče ni obveščal,” je še pojasnil Svetlik. Zagotavlja, da z drugimi dekani podjemnih pogodb za opravljanje dekanske funkcije ni sklepal.

Dvakrat plačani

Interna revizija, ki jo je naročil Svetlikov naslednik, rektor Igor Papič, je pokazala, da naj bi si dekani in prodekani Filozofske fakultete nezakonito prek podjemnih pogodb izplačevali dodatek za opravljanje funkcije, čeprav so bili že v okviru svojega rednega delovnega razmerja delno razbremenjeni pedagoških obveznosti in so prejemali položajni dodatek. Za isto stvar naj bi bili torej plačani dvakrat, ta praksa pa naj bi trajala vsaj deset let, ko sta Filozofsko fakulteto poleg Kalenić Ramšakove vodila še Andrej Černe in Valentin Bucik.

Do leta 2015, ko je svoj drugi mandat dekanje nastopila Kalenić Ramšakova, naj te podjemne pogodbe ne bi imele rektorjevega podpisa. Podjemne pogodbe naj bi bile sicer le izvedbeni akt; podlaga za sporna izplačila naj bi bil sklep o dodatkih, ki naj bi si ga na lastno pest in mimo pravil napisala in odobrila Filozofska fakulteta sama.

Je delo dekana primerno ovrednoteno?

Zaradi ugotovitev interne revizije, ki jo je rektor Papič poslal v obravnavo tožilstvu, se je zdaj začela odpirati razprava o tem, ali je delo dekana primerno ovrednoteno. Dekani naj bi bili plačani primerljivo kot predstojniki oddelkov, čeprav imajo bistveno več nalog in odgovornosti. Zaradi tega naj bi bilo marsikje težko najti človeka, ki si sploh želi stopiti v dekanove čevlje.

“Njihov položajni dodatek je dokaj nizek. Seveda je res, da so delno razbremenjeni pedagoškega dela, ampak biti dekan na naši fakulteti, je obveznost od jutra do noči,” se z opozorili, da je delo dekana podcenjeno, strinja predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije na Univerzi v Ljubljani Gorazd Kovačič, sicer zaposlen na Filozofski fakulteti. Vendar poudarja: “To niti v pravnem niti v moralnem smislu nikakor ni opravičilo za nezakonitosti, ki naj bi se dogajale.”

Manevrskega prostora, da bi v letih strogega varčevanja sindikat odprl to vprašanje, ni bilo, saj je politika vztrajala pri načelu, da bi kakršna koli sprememba sprožila plaz novih zahtev.

Z nastopom dekanske funkcije dekan ohrani plačni razred delovnega mesta, ki ga je zasedal pred izvolitvijo, pripada pa mu še do 67-odstotna razbremenitve pedagoških obveznosti in položajni dodatek, so nam način za določanje plače dekana pojasnili v dekanatu Filozofske fakultete. Glede na število zaposlenih na tej fakulteti je dekan upravičen do maksimalnega položajnega dodatka v višini 12 odstotkov osnovne plače.


Najbolj brano