Ironman v Kopru dobil Poljak Michal Rajca
Šport
23. 09. 2018, 16.47
, posodobljeno: 30. 09. 2018, 18.11
Ironman je dobil novo domovanje - Istro. To je skupna ocena tekmovalcev, organizatorjev in gledalcev, ki so bodrili tekmovalce po vsej trasi prvega ironmana v Sloveniji. V letu, ko najbolj znana vzdržljivostna prireditev na svetu praznuje 40 let obstoja, je tudi Slovenija dobila svoje mesto na svetovnem triatlonskem zemljevidu.
Odpri galerijo
Michal Rajca Foto: Zdravko Primožič/FPA
KOPER
>Nedeljsko jutro je središče Kopra ujelo v vrvežu, saj so prireditelji, tekmovalci in spremljevalci na prizorišča hiteli že zgodaj. Organizacijska ekipa ironmana je imlea prvi sestanek že ob 4.30. Vse predvidne aktivnosti so stekle pravočasno, da so se lahko prvi tekmovalci točno ob predvideni 8. uri pognali v morje s koprske mestne plaže. 1400 tekmovalcev, 57 štafet, številni gostje in množica gledalcev je plažo spremenila v ljudsko mravljišče.
Na 1900 metrov dolgi trikotni progi plavalnega dela triatlona je plavalce pričakala tudi vodna kulisa luškega vlačilca. Plavalci so se v skupinah po pet pognali v morje in v manj kot pol ure se je vsa množica že vila proti Žusterni. Tudi vremenske razmere so bile prireditvi naklonjene, saj je bila morska gladina povsem mirna, dan pa je bil oblačen in zato precej manj soparen kot zadnji teden. Veter sploh ni oviral nastopajočih, zato je tekmovanje potekalo še hitreje od pričakovanj. Če so triatlonci s plavalnim delom opravili brez težav, je bilo s kolesarskim delom malo teže. 90-kilometrska trasa je bila namreč zelo razgibana. Vzpetine pri Ospu, Črnem Kalu, Klancu in Kubedu niso bile preveč zahtevne, vendar pa so zahtevale dobro razporeditev moči. Na nekaterih spustih je bilo spet potrebno usklajevati visoko hitrost in varnost.
Bogastvo na dveh kolesih
Najbolj zastražen prostor na prireditvi je bil zagotovo menjalna cona na koprskem glavnem pomolu trgu, v katero so že v soboto popoldan zaklenili 1457 koles. Sicer je že pred tem nenaden sunek burje nekaj koles prevrnil, kar je ustavilo utrip marsikomu od prisotnih. Vrednost bolj kakovostnih koles z najsodobnejšo tehnologijo in materiali namreč presega 10.000 evrov in v menjalnem prostoru se je tako znašlo pravo bogastvo na dveh kolesih.
Tekmovalce je po vrnitvi v Koper čakal še najlepši, tekaški del triatlona. Proga okrog starega mestnega jedra, naravnega parka Škocjanski zatok, po obalni cesti od Kopra do Izole in nazaj. Tu je nastopajoče ob progi spremljalo največ ljudi, tudi v središču Izole so glasno navijali zanje.
Zmagovalec se je v cilju pojavil že ob 12.12, do 17.00, ko je bilo tekmovanja uradno konec, so mu sledili še vsi preostali.
Sicer so se množice radovednežev okrog ciljne ravnine in vseh ostalih prizorišč v Kopru zbirale že od jutra. Ulice, lokali in parkirišča so bili polni. Obiskovalce je spremljala tudi popoldanska posebna gostja Tina Maze, ki pomagala pri podelitvi nagrad. Osmoljenec dneva pa je bil najstarejši tekmovalec, 79-letni Rus, ki se je po kolesarskem delu preizkušnje malce preveč časa obotavljal v menjalni coni in prekoračil časovno omejitev. Sicer se je zmage v času 4:18:52 razveselil Poljak Michal Rajca, ki je za več kot dve minuti prehitel drugouvrščenega Nemca Jakoba Hiendla, tretji pa je bil najboljši Slovenec Janez Klančnik. V cilju je Poljak povedal: “Zelo sem zadovoljen, saj je bila proga, predvsem kolesarski del, kar težka. Danes sem res letel, poleg tega je bil tekaški del zelo raven in lep. To je moj osebni rekord na polovičnih ironmanih.” Slovenec Janez Klančnik je dodal: “Na progi nisem imel večjih težav. Plavanje je bilo v redu, kolo je bilo zaradi klancev izzivalno, a sem nekako uspel pravilno razporediti moči po celi trasi, da mi na koncu ni zmanjkalo energije.” Najboljši Primorec je bil Danijel Hrvat (brat najboljšega slovenskega veslača Rajka Hrvata), ki je bil skupno 18 s časom 4:37:35.
V ženski konkurenci je slavila Nemka Kristina Ziemons, ki je progo zmogla v štirih urah in 52 minutah. “Sem zelo utrujena, saj je bil kolesarski del zelo naporen. Na tekaško progo sem zato prišla s povsem trdimi nogami, a se je potem s kilometri stanje popravilo. Organizacija je bila odlična, tudi ljudje so nas vzpodbujali in navijali za nas kar iz restavracij in barov ob poti,” je povedala Nemka.