S hrano nad zaprtje

Veliko ljudi vsaj občasno tarejo prebavne težave. Tedaj je njihova prebava nepopolna in slaba. Hrano za življenje moramo razgraditi na osnovne sestavine, da jih lahko potem presnovljene sprejmejo celice. V želodcu mora biti okolje kislo, v črevesju pa bazično. Hrana torej na svoji poti do razgradnje in vsrkanja hranilnih snovi v krvni sistem potuje prek kislega in bazičnega okolja.

V črevesju je alkalno okolje. V močno nagubanem tankem črevesu peristaltično gibanje gnete in pomika prebavno kašo naprej. Sočasno poteka absorpcija aminokislin in ogljikovih hidratov. Tu se prebavijo tudi maščobe s pomočjo žolčnih soli, ki pomagajo razbijati maščobne kaplje, da nanje lahko delujejo encimi lipaze. Tanko črevo je dolgo približno šest metrov, a ima zaradi nagubanosti absorpcijsko površino kakšnih 300 kvadratnih metrov.

Naloga absorpcije je, da razgrajene snovi prehajajo v kri in limfne žile ter prek krvi v celice. V debelem črevesu se vsrkavajo voda, minerali in vodotopni vitamini. V debelo črevo se izloča le sluz, ki maže iztrebke, da se ti lažje pomikajo proti izhodu.

Vzroki za zaprtje

Vetrovi, driske in zaprtje so dokaz razširitve gnilobnih procesov. Da bi jih preprečili, moramo uživati vsaj 35 gramov netopnih in topnih vlaknin na dan. Netopnih vlaknin prebavni trakt ne predela in jih telo ne vsrka, vendar vlaknine vežejo nase vodo in močno povečajo volumen prebavne kaše ter omogočijo, da črevesne mišice lažje potiskajo prebavno kašo po črevesju. S tem tudi odstranjujejo strupene snovi iz črevesja in pomagajo pri zaprtju. Toda, zaprtja ne moremo odpraviti, če poleg vlaknin ne pijemo dovolj vode! Najpogostejši vzrok zaprtja je prav skupno pomanjkanje vlaknin in vode v črevesju.

Drugi vzroki za zaprtje so bolj čudni: na primer zadrževanje blata, ker nimamo časa za odhod na stranišče. Potem prepozno vstajanje in pomanjkanje gibanja oziroma telesne dejavnosti, debelost, nepravilno delovanje ščitnice, sladkorna bolezen, depresija in sindrom razdražljivega črevesja. Zaprtje lahko povzročajo tudi nekatera zdravila, tudi prepogosta uporaba odvajal.

Koristi probiotičnih bakterij

Vlaknine so hrana tudi za dobre bakterije. Pogosti vetrovi in napenjanje v črevesju so dokaz, da imamo premalo koristnih mlečnoskislinskih bakterij ali premalo vlaknin. Prevladujejo torej gnilobni procesi, zato nastaja vse več toksinov. Probiotične bakterije zelo hitro izboljšajo in uravnajo delovanje črevesja, vendar se ne naselijo za stalno in jih moramo pogosto dopolnjevati. Pomembna lastnost probiotičnih bakterij je, da uravnavajo gibanje črevesja, proizvajajo naravne antibiotike in protiglivične snovi.

Grenke in trpke snovi v prehrani vzburjajo brbončice na jeziku, te pa spodbujajo izločanje želodčnega soka in encimov, zato se poveča peristaltika črevesja že dvajset do trideset minut po zaužitju. Sem sodijo: sončnična semena, laneno seme, arašidi in sirotka. Prav tako so spodbujevalne tudi nenasičene maščobne kisline omega 3, tako v orehih kot v ribjem olju. Veliko dobrih snovi za črevesje je tudi v čebuli, ta ima tudi mnogo žveplenih snovi, ki blokirajo razmnoževanje škodljivih črevesnih bakterij.

Peristaltika črevesja je povezana s pravilnim delovanje natrij-kalijeve črpalke. Natrija dobimo dovolj ali celo preveč s hrano in soljo, kalija pa nam ponavadi primanjkuje. Kalij je v artičokah, pivskem kvasu, fižolu, pšeničnih otrobih, soji, repi, stebelni zeleni, špinači, rdeči pesi, lanenem semenu, pistacijah, peteršilju, kakavu, bananah in kakijih.

Črevesno steno pa okrepimo z jedmi, ki imajo cink, karotenoidne in flavonoidne snovi ter z vitamini A in C. Cink veže strupene snovi v črevesju v nenevarne snovi. Vitamin A lahko telo samo izdela, če zaužijemo dovolj karotenoidnih snovi, na primer korenja, paprike, paradižnika, špinače, melone, buč in blitve. Vitamin C pa je vodotopen in gre razmeroma hitro iz telesa. Sadne kisline in tanini iz jabolk, breskev, črnega ribeza, nešpelj, kutine in robidnic zmanjšujejo vnetja in preprečujejo gnitje v črevesju. Veliko vlogo imajo tudi aminokisline v sirotki in esencialne maščobne kisline v žitnih oljih. Med vitamini skupine B je proti zaprtju pomemben vitamin B16 ali inozitol, ker pospešuje delovanje črevesnih mišic. Najdemo ga v stročjem fižolu, grozdju, bezgovih jagodah, zelju, pomarančah in limonah ter v jajčnem rumenjaku.

Prva pomoč - suhe slive

Pri zaprtju je torej dobro uživati suhe slive, fige, rozine, fižol, čebulo, med, kislo zelje, bezgove jagode, bezgovo marmelado, lanena semena, peteršilj, stebelno zeleno, špinačo, banane, mandlje, pistacije, arašide, ingver, rozine in oljčno olje. Suhe slive so najstarejše domače zdravilo zoper zaprtje. Imajo veliko vlaknin, kar približno gram na slivo. Poleg tega imajo dihidroksifenil isatin, ki povečuje peristaltiko črevesja in povečuje potrebo po iztrebljanju. Podoben učinek imajo rozine, ki imajo prav tako relativno veliko vlaknin in vinsko kislino, ki ima dobre odvajalne lastnosti. Zmleta ali zdrobljena lanena semena so vir vlaknin, a imajo tudi maščobne kisline omega 3, ki še dodatno blažijo morebitno zaprtost.

Če lanena ali trpotčeva semena namakamo v vodi vsaj dve uri in dodamo čebelji med in limonin sok, dobimo napitek zoper zaprtje. Kofein v kavi izboljša peristaltiko debelega črevesja in tako odpravlja zaprtje. Dobro pa je ob kavi vedno piti še vodo. Naravno odvajalo je tudi limonin sok z medom. Zoper zaprtje je tudi regratov čaj, ki uravna peristaltiko in poskrbi za redno iztrebljanje.

Pomnimo: če zaprtje kljub vsem tem ukrepov traja več kot 14 dni, moramo obiskati zdravnika. Za dobro in redno odvajanje moramo zjutraj, poleg uživanja sliv in vsega, kar smo doslej omenili, tudi redno hoditi na vsaj polurni sprehod. Ne poskušajte odvajati blata na silo, toda tudi ne zadržuje ga! Za zdravje črevesja je dobro popiti vsaj dva litra vode na dan.

MARIJA MERLJAK, prehranska strokovnjakinja

---