Za vrnitev tunov in soških postrvi

“Gre za razumevanje in ustvarjanje konsenza o tako imenovanih zelenih in modrih koridorjih pri načrtovanju razvoja,” pravi Mitja Bricelj, koordinator stebra za okolje v okviru Strategije EU za Jadransko-jonsko regijo. Med konkretnimi projekti omeni vzpostavitev pogojev za vrnitev večjih jat tuna v Tržaški zaliv in povečanje ribjega staleža v reki Soči.

IZOLA > “Vzpostavitev zelenih in modrih koridorjev se mora upoštevati pri prostorskem načrtovanju na morju in na obali. S tem se izboljša stanje v naravi, obenem pa se omogoči tudi doseganje ekonomskih in socialnih ciljev lokalnega prebivalstva ter povezave z razvojem trajnostnega turizma,” razlaga Mitja Bricelj, predstavnik EUSAIR, Strategije EU za Jadransko-jonsko regijo, obenem pa tudi slovenskega ministrstva za okolje in prostor.

Sogovornik je prepričan, da se njihova pobuda, po štirih letih od ustanovitve, razvija v pravo smer in ima kaj pokazati. O tem bodo govorili tudi strokovnjaki za okolje in prostor, ki prihajajo iz držav Jadransko-jonske regije, in so se v teh dneh v Izoli udeležili delavnic v okviru Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij. Uvodnemu dogodku je prisostvoval tudi Franc Bogovič, evropski poslanec in član Odbora za regionalni razvoj evropskega parlamenta.

Množično risanje obale

V petek, 21. septembra, bodo med 9. in 12. uro predstavniki več kot 30 institucij in učenci osmih osnovnih šol na 2,24 kilometrov dolgi roli papirja risali svojo vizijo prihodnje ureditve obalne ceste. Takrat bo kolesarska steza med Izolo in Koprom zaprta. Od 15. in 18. ure pa bodo svinčnike in barvice lahko v roke prijeli tudi mimoidoči. Kolesarska steza bo popoldne spet odprta - le da bo zaradi varnosti ločena s stebrički. Akcijo so zasnovali v društvu Pina v sodelovanju z izolskim javnim zavodom za spodbujanje podjetništva. Skupno pričakujejo od 450 (kolikor jih je že prijavljenih) do tisoč udeležencev.

Tuni spet v Tržaški zaliv?

Bricelj kot primer vzpostavitve modrega koridorja omeni območje Tržaškega zaliva, kjer so slovenski ribiči nekoč tradicionalno lovili tune. Na ta način se vzpostavi cono, kjer se spremlja stanje morskega življa. “In če izgine neka vrsta, kot je na primer tun, se sprejme ukrepe in izvaja režim, da se ta tun spet vrne. Če je razlog v pretiranem ulovu na drugih morskih območjih, je treba tam ulov omejiti in tunu omogočiti, da priplava tudi v Tržaški zaliv,” pojasni. “Danes imamo v Križu nad Trstom slovenski ribiški muzej, cilj pa je, da se ta zgodovinska dediščina poveže z zgodbo v sedanjosti,“ doda.

V načrtu imajo tudi vzpostavitev koridorjev na reki Soči, da bodo imele ribe prehodnost čez jezove in da bo območje soške postrvi postalo spet aktualno za domače ribiče. Zadnje pa se zopet lahko poveže s turistično ponudbo, ki je naravi prijazna.

Od ceste do zelenega koridorja

Zeleni koridorji, ki jih načrtujejo, pa so po Bricljevih besedah vse zelene povezave med krajinskimi parki vzdolž italijanske, slovenske in hrvaške obale Jadranskega morja. “Eden od takih zelenih koridorjev naj bi postala tudi zaprta cesta med Koprom in Izolo, ki omogoča boljšo ureditev za ljudi, ki tu živijo in obenem tudi višjo kakovost turistične ponudbe,” meni.

---