Kaj bo istrskim ribičem in kmetom prinesel čezmejni projekt?

Na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo so včeraj pripravili delavnice in nanje povabili tudi ribiče ter tiste, ki se ukvarjajo z vzrejo rib in mehkužcev ter drugo akvakulturo. Aktivnosti so del projekta Fish-Agro Tech CBC, s katerim želijo na področju ribištva, akvakulture in kmetijstva okrepiti sodelovanje ob slovensko-italijanski meji ter zagnati nove tehnološke prijeme.

ISTRA > Morski biologi-raziskovalci, vešči sodelovanja z italijanskimi morskimi biologi, si z ribiči doslej niso izmenjevali zamisli. Čeprav je pomembno, da izvedo, s katerimi težavami se soočajo v ribištvu in akvakulturi in sodelujejo pri njihovem reševanju, je povedala Andreja Ramšak, ki se ukvarja z biološkimi učinki onesnaževanja (biomarkerji) ter genskimi markerji in populacijami.

Michele Crosatto iz konzorcijske družbe Aries iz Trsta, ki je vodilni partner projekta Fish-Agro Tech CBC, je za piransko morsko biološko postajo povedal, da bo igrala vlogo “pospeševalca znanja”. V Tehnološkem parku Ljubljana pa so kot primer digitalizacije in drugih tehnoloških rešitev navedli enostavnejše pridobivanje ribiških dovoljenj, nadzor nad količino ulova in krmljenje z algami. Sodobne prijeme razvijajo s pomočjo start-up podjetij, kot sta slovenjgraški Terra Nullius in ljubljanski Algen. Prvo je vzpostavilo spletni servis Ribiskekarte.si, ki omogoča nakup ribolovne dovolilnice kadarkoli in kjerkoli, upravljalcem pa zagotavlja nemoten pretok denarja. Drugo podjetje sodeluje pri razvoju algnih tehnologij, alge izkorišča tudi za energetske namene, njihova spoznanja pa so uporabna v ribogojstvu. “Inovacije nastajajo zunaj ribištva, potrebno jih je prenesti,“ je naznanil Matej Cerar, pomočnik direktorja tehnološkega parka.

Zraven je tudi LAS Istre

Projektni partner na italijanski strani je poleg omenjenih tudi Area Science Park, medtem ko je Lokalna akcijska skupina LAS Istre, katere člani so tudi ribiči in jo vodi Andrej Medved, pridružen partner. Projekt sofinancirajo iz Interregovega programa za Italijo in Slovenijo do leta 2020, z njim so se začeli ukvarjati julija lani, sklenili ga bodo do konca prihodnjega leta.

Direktorju Primorske gospodarske zbornice Robertu Rakarju se zdi ključno, da se ribiči in kmetje začnejo vesti podjetniško (ribogojci imajo s tem manj težav). “Znajo nekaj narediti, ne pa tudi prodati. Če jim bomo tu pomagali, bo to dodana vrednost.” Obenem se nadeja, da bodo italijanski in slovenski ribiči na večjih trgih v bodoče nastopali skupaj, češ da si delijo morje in da so državne meje ostale zgolj v glavah. Če se bodo ribiči povezali doma, pa bodo laže prišli do državne podpore.

Aleš Pernarčič iz GAL Carso-LAS Kras je povedal, da so zbrali 150 poslovnih idej, ko so pred dvema letoma na področju kmetijstva, turizma in sociale uvedli inovativno posvetovanje ali “bandimo”. Izpeljali so štiri poslovna srečanja na terenu in dobili strategijo, na podlagi katere so se prijavili na 17 razpisov.

---