Resnica, ovita v humor

Z razstavo Velika vojna v satirični kartografiji Evrope, ki bo na ogled do 12. oktobra, v Tolminskem muzeju zaključujejo niz številnih avtorskih in gostujočih razstav in dogodkov ob stoletnici prve svetovne vojne in soške fronte.

Veleposlanik Italije Paolo Trichilo je z zanimanjem spremljal 
pripoved Marie Brandozzi (desno).    Foto: Neva Blazetič
Veleposlanik Italije Paolo Trichilo je z zanimanjem spremljal pripoved Marie Brandozzi (desno).  Foto: Neva Blazetič

TOLMIN > Razstava obiskovalcu približa zbirko evropskih zemljevidov, ki so jih objavljali v popularnih satiričnih časopisih in tednikih od poznega 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne. Različni kartografi iz številnih držav na hudomušen način predstavljajo svoj pogled na takratne aktualne dogodke in razmerja moči.

Satira za vse sloje

“Gre za humorno-satiričen pristop k resni tematiki, ki je bila na tak način razumljiva tudi manj izobraženim slojem. Na ogled so skice, ki razkrivajo še danes aktualne nacionalne stereotipe in simbole. Ne razkrivajo samo družbenega razvoja in politične razsežnosti, temveč tudi nove umetniške stile in načine komunikacije,” pojasnjuje direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar.

Starinske zemljevide je preučeval italijanski zbiralec Gianni Brandozzi, za razširjanje zbirke in tudi za gostovanje v Tolminu pa je poskrbelo združenje Giovane Europa, ki ima sedež v Ascoli Picenu v Italiji.

Razstavo je predstavila Giannijeva hči Maria, predsednica društva Giovane Europa. “V prvem delu prevladujejo zemljevidi, ki pripovedujejo o dogodkih, ki so pripeljali do vojne. V drugem delu so predstavljene risbe z nacionalnimi stereotipi, ki so aktualni še danes. V tretjem delu razstava približa satirično časopisje.”

Čezmejna povezava

Postavitev si je na otvoritvi z zanimanjem ogledal tudi italijanski veleposlanik v Sloveniji Paolo Trichilo, ki je ob tej priložnosti povzel misli predsednika Italije, da so bili pred sto leti mladi poklicani v vojno, danes pa so poklicani za to, da bi volili demokracijo.

Damjana Fortunat Černilogar dodano vrednost razstave vidi v zgodovinski povezavi: “V srednji Italiji so begunce iz Posočja sprejela naselja Ascoli Piceno, Offida in Montario al Vomano. Šlo je predvsem za begunce, ki so bili najprej nameščeni v občini Kred, od koder so se decembra 1915 v skupinah podajali v Italijo. V skupini 60 beguncev iz Libušenj in Kamna je v Ascolo sredi leta 2016 prispel tudi kamenski vikar Izaia Božič, ki jim je bil v veliko moralno uteho. V teh krajih je bilo nastanjeno tudi nekaj Drežničanov in Smaščanov. Domačini so jih prijazno sprejeli.”

Hobotnica Rusija

“Na kartografiji iz leta 1877 je Rusija prikazana kot hobotnica, ki steguje lovke po sosednjih deželah. Vidi se, do kod je že segla. Mlado Italijo so upodobili na kotalkah, Prusija pa se poskuša ograditi. Zaznamo pritisk na Francijo, Španija spi, Portugalska gleda proti novemu svetu, Ameriki. Kartograf je ujel zgodovinski trenutek,” pojasnjuje Brandozzijeva.

Na drugi kartografiji je Rusija prikazana kot kmet s košem, ki se odpravlja nabirat sadove po Evropi. Angleška kartografija razkriva, kako evropske države “ribarijo” v kolonijah v Egiptu in Etiopiji. Rusija je prikazana kot dvolična dežela: v eni roki ima simbol miru, v drugi pa trnek nad Finsko.

Ena od satiričnih risb pripoveduje tudi o tem, koliko so bile evropske države zadolžene.


Najbolj brano