Korak naprej za otok pred Izolo

“Gre za korak naprej v nameri za uresničitev ideje za otok Viližan pred Izolo,” je dejal Marko Starman z izolske občine. Prihodnji teden bodo z ministrstvom za okolje in prostor uskladili gradivo za sklenitev dogovora o začetku postopkov za prostorsko umestitev umetnega otoka pred Izolo. Dogovor pa bi lahko podpisali še to jesen. Proučujejo zamisel o plavajoči strukturi.

Umetni otok pred  izolskim zalivom Viližan so do zdaj večinoma 
risali v obliki solze zaradi valobranske funkcije in poravnanosti z 
linijo klifa.
Umetni otok pred izolskim zalivom Viližan so do zdaj večinoma risali v obliki solze zaradi valobranske funkcije in poravnanosti z linijo klifa.  

IZOLA > Umetni otok pred Izolo predvideva že prostorski plan za izolsko občino iz leta 2004; tega bo v prihodnje nadomestil občinski prostorski načrt, ki otok v predlogih tudi upošteva, s tem pa je usklajena tudi priprava regionalnega prostorskega načrta za ureditev obale med Koprom in Izolo.

Umetni otok pred izolskim zalivom Viližan naj bi obenem predstavljal zaključek na novo ovrednotene obale med Koprom in Izolo ter s tem podaljšanje kopalnih površin, pa tudi valobran zaradi močnih morskih tokov na tem območju.

700 metrov v dolžino in 350 metrov v širino je površina akvatorija, v katerem naj bi se nahajal otok Viližan.

Na otoku ni predvidene gradnje

“Na pobudo občine se je odzval minister, pristojen za turizem, Zdravko Počivalšek, in sprožil postopek za sklenitev dogovora med izolsko občino in ministrstvom za okolje in prostor za skupno prostorsko načrtovanje prihodnjega otoka. Temu dogovoru pa bo lahko šele sledil sklep župana za sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta za otok Viližan,” pojasni Marko Starman, vodja urada za prostor in nepremičnine na izolski občini.

Sama priprava prostorskega akta bo po oceni trajala vsaj dve leti. Projekt naj bi tako vodila izolska občina v sodelovanju z ministrstvom. “Vsega bremena stroškov vsekakor ne bo nosila občina, ampak bo to del nekega širšega projekta,” ocenjuje Starman. Zanimanje za sodelovanje bo morda pokazal tudi bodoči investitor v ureditev obale na območju nekdanje izolske ladjedelnice in Delamarisa.

Plavajoča struktura na pilotih

“Otok je sicer predviden izključno za javne vsebine in mora biti tudi javno dostopen, na njem ni predvidena nobena gradnja, z izjemo služnostnih objektov,” izpostavi. “Trenutno gradivo še ne opredeljuje tehničnih značilnosti otoka. Vzporedno pa preučujemo zamisel o otoku kot plavajoči strukturi, ki bo na dno pritrjena s piloti oziroma točkovno, saj se zavzemamo za čim manjši poseg v naravo,” omeni sogovornik. V kratkem se bodo predstavniki izolske občine ponovno sestali z profesorjem na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Alessiom Princicem, ki je že patentiral svojo grajeno plavajočo strukturo. To študijsko leto naj bi imel s svojimi študenti seminar prav na temo izolskega umetnega otoka.

Po Starmanovih besedah niti še ni mogoče ničesar reči o obliki prihodnjega otoka. “Do zdaj so ga v skicah upodabljali kot nekakšno solzo, ki naj bi bila vbočena proti zalivu Viližan ter v liniji s klifom, a je bilo to pogojeno z morskimi tokovi v primeru nasutja, medtem ko na plavajočo strukturo to nima vpliva,” razloži. Akvatorij, v katerem naj bi se nahajal otok, je v dozdajšnjih študijah zasnovan 700 metrov v dolžino in 350 metrov v širino.


Najbolj brano