“To je dom, ki je res dom”

Podsabotinska enota novogoriškega doma upokojencev letos praznuje deset let delovanja. V tem času se je razvila v hišo, ki jo stanovalci dojemajo kot pravi dom, kot poudarjajo, so vsi ena velika družina. Še vedno pa jih žuli, da nimajo parka. A tudi ta oreh naj bi kmalu strli. Jeseni naj bi ga začeli urejati, tudi s pomočjo briške občine.

Stanovalci so s prešerno voljo pokazali, da je dom v Podsabotinu 
res pravi dom.  Foto: Mitja Marussig
Stanovalci so s prešerno voljo pokazali, da je dom v Podsabotinu res pravi dom.  Foto: Mitja Marussig

PODSABOTIN > “Ta dom ni samo hiša, ampak pravi dom, kjer se veselimo in tudi izobražujemo. Prijateljstva so tista, ki nas družijo. Jaz sem se tukaj našla,” se je na včerajšnji slovesnosti čustveno izpovedala ena od stanovalk Jožica Markočič. In sostanovalci so ji pritrdili. Spontano, skupaj, kar je dalo vedeti, da njene besede niso pretiravanje. Tudi direktor Doma upokojencev Nova Gorica Bojan Stante je potrdil, da ta dom ni le ustanova: “Je majhen dom z majhnim kolektivom, ki je res ena družina, ki živi, se krega, veseli, je dobre volje, slabe volje.”

Otroci prinesejo nasmeh na obraze

Od začetkov pred desetimi leti, ko je začel z le nekaj stanovalci, se je nenehno razvijal in dopolnjeval. Trenutno v njem živi 94 starostnikov, ima sobo za začasne sprejeme, ki je tudi zasedena. V domu je tudi varovani oddelek. Stanovalci niso le Brici, pač pa iz vseh vetrov. “Ko smo prišli sem pred desetimi leti, je bil ta dom zelo klasičen, sterilen. S pomočjo našega direktorja smo želeli vanj vnesti pridih domačnosti. Začeli smo prinašati predmete, pohištvo, ki so del ljudi, ki danes živijo tu, in je začel postajati dom z veliko začetnico. Vsakodnevno se trudimo, da se počutijo pri nas kot doma, da imamo vsak dan aktivnosti, s katerimi napolnimo dneve,” pove fizioterapevtka Romina Velušček, duša dogajanja doma. Da je teh veliko, je bilo videti tudi na včerajšnjem sproščenem slavju, kjer so zapeli ob harmoniki, zaplesali, nastopil je Žoga bend ...

Kmalu dnevni center v Desklah

Kot poudarja Stante, sta dva največja problema dramatičen porast demence in osamljenost. “V našem domu skušamo s krepitvami skupnostnih programov starostnike ponovno postaviti na zemljevid družbe. V ta namen smo postavili prvo hišo dobre volje v Mirnu, ki se je izkazala kot izredno uspešna. Imamo tudi dnevni center v našem domu v Novi Gorici. Želimo si in se dogovarjamo z občinami, da bi naredili mrežo takšnih hiš dobre volje. Čez dobrih 15 dni odpiramo tak center v Desklah, zelo intenzivno se dogovarjamo za hišo dobre volje v Volčji Dragi. Tudi Brda nujno potrebujejo tak prostor, mislim, da bomo v prihodnjem letu to skušali doreči,” pravi Stante in dodaja, da bi z mrežo dnevnih centrov lahko zmanjševali varovani oddelek.

Medgeneracijsko sodelovanje, ki je v zadnjih letih zelo poudarjeno, izvajajo že od odprtja. “Deset let že sodelujemo s šolami in vrtci v Brdih, predvsem OŠ Dobrovo in podružnico Kojsko, pri nas na obisku so bili tudi otroci iz Kanala, Grgarja, Solkana. Vsak otroški nasmeh prinese radost, veselje, razigranost med naše stanovalce in o tem mi govorijo še mesece in mesece,” pove Veluščkova.

Park ob domu je nujen

Vsi pa najbolj pogrešajo park, saj je stavba ob cesti, neposredno nad njo je ograjen vinograd. “Nujno ga potrebujemo, predvsem za naše stanovalce, a tudi za obiskovalce, da ob obiskih lahko gredo s svojci ven, sedejo z njimi, gredo na sprehod,” pravi Romina Velušček. “Zelene površine so bolj pomembne kot dva kvadratna metra sobe. Zagotovo je park najnujnejša potreba in rakasta rana. Z županom sva se po štirih letih dogovorila, da bo občina prispevala del denarja za park. Načrti so narejeni, in so, glede na nesrečno pozicijo doma, zelo dobri. Konec oktobra začnemo z gradbenimi deli, spomladi sledi zasajevanje,” napoveduje Bojan Stante. Ki je za besedo javno prijel župana Franca Mužiča. Ta je pred stanovalci obljubil: “Park se bo zgodil.”

Romina Velušček

fizioterapevtka v domu upokojencev Podsabotin

“Vsak otroški nasmeh prinese radost, veselje, razigranost med naše stanovalce in o tem mi govorijo še mesece in mesece.”


Najbolj brano