Stanovalci na Muzejskem trgu: “Gradili bodo, pa tudi če se postavimo na glavo”

Stanovalci stolpnice na Muzejskem trgu 4 v Kopru prek sodišča zahtevajo določitev pripadajočega zemljišča okrog bloka. Ocenjujejo, da koprska občina v preteklosti ni zastopala njihovih interesov, zaradi česar naj bi izgubili pravico do dragocenih parkirnih prostorov. “Dokler tega spora ne rešimo, garažne hiše tukaj ne bodo gradili,” so nepopustljivi.

Stanovalci bloka na Muzejskem trgu 4 so do zdaj imeli na voljo 
parkirne dovolilnice, zato se jim zdi nesprejemljivo, da bodo 
morali v prihodnje v podzemni garaži parkirati pod enaki pogoji 
kot vsi drugi uporabniki. Foto: Nataša Hlaj
Stanovalci bloka na Muzejskem trgu 4 so do zdaj imeli na voljo parkirne dovolilnice, zato se jim zdi nesprejemljivo, da bodo morali v prihodnje v podzemni garaži parkirati pod enaki pogoji kot vsi drugi uporabniki. Foto: Nataša Hlaj

KOPER > Odvetnik koprske občine Franci Matoz se z njihovim tolmačenjem ne strinja in pravi, da predlog, ki so ga včeraj vložili na sodišče, ne vpliva na pravico gradnje. “Tudi morebitna zaznamba spora v zemljiški knjigi ne vpliva na potek postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo garažne hiše,” pravi.

Včeraj so se na obravnavi na koprski upravni enoti (UE) sestali okoliški stanovalci in drugi stranski udeleženci postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za podzemno garažno hišo. Spomnimo, da imajo kar nekaj zadržkov in pomislekov, saj menijo, da bodo gradbeni posegi korenito posegli v njihov vsakdan, jamstev, da jim bosta izvajalec in občina prišla naproti pri reševanju težav pa (še) nimajo dovolj.

Vladimir Savarin

Predstavnik stanovalcev na Muzejskem trgu 4

“Pilotiranje bodo opravljali le štiri metre od naših oken oziroma temeljev. Naša stolpnica ni potresno varna, zato nas skrbi. Poleg tega dvometrska kovinska ograja ne bo ustavila hrupa.”

Nasprotovanje ni utemeljeno?

Svetovalec na UE Boštjan Grča jih je med drugim seznanil, da so vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja prejeli 31. maja. Do zdaj so ugotovili, da je gradnja skladna s projekti, projektanti so upoštevali predpise in pridobili soglasja. “Razlogi za nasprotovanje gradnji morajo biti argumentirani in utemeljeni. Stranski udeleženci do zdaj z navedbami in dokazili niso potrdili, da gradnja ne bi bila dovoljena,” pojasnjuje Grča.

Predstavnik stanovalcev na Muzejskem trgu 4 Vladimir Savarin temu ugovarja. “Izvajalci so predvideli uporabo eksploziva v gradbeni jami, kar je za nas nesprejemljivo. Meritve naj bi opravljali samo na stenah garažne hiše, ne pa tudi na okoliških objektih. Pilotiranje bodo opravljali le štiri metre od naših oken oziroma temeljev. Naša stolpnica ni potresno varna, zato nas skrbi. Poleg tega dvometrska kovinska ograja ne bo ustavila hrupa. A je kdo pomislil, da bi vsaj najstarejšim stanovalcem in invalidom omogočil začasno bivanje drugje,” Savarin niza nedorečene vsebine.

Ne za parkiranje pod enakimi pogoji kot drugi

Sporno se jim zdi, da bodo v prihodnje izgubili pravico do parkiranja na trgu. “Petdeset let smo uporabljali ta prostor. O tem so na voljo fotografski dokazi in dokumenti. Zdaj nam je občina vzela parkirišče, ki so ga zgradili za naše potrebe. Nasprotujemo pojasnilom, da bomo v bodoči parkirni hiši parkirali pod enakimi pogoji kot vsi drugi uporabniki,” opozarja predsednik nadzornega sveta stanovalcev Dušan Ropotar. “Občina želi, da parkiramo v garažni hiši, ne mi. Če že ni po naši volji, naj nam vsaj omogočijo, da parkiramo po zdajšnji ceni, ko za dovolilnico plačamo 20 evrov za dve leti,” predlaga Ropotar.

Vodja občinskega urada za gospodarske javne službe in promet Nataša Likar napoveduje, da bodo v času gradnje za okoliške stanovalce, ki imajo veljavne dovolilnice, zagotovili parkirna mesta pri panoramskem dvigalu in slednja bodo namenjena izključno njim. Za primerjavo: v garažni hišo pod Zelenim parkom lahko, denimo, bližnji stanovalci z dovolilnico parkirajo za 27 evrov na mesec. Najbrž bo podoben režim tudi v novozgrajeni podzemni garaži pod Muzejskim trgom, medtem ko na trgu ne bo več mogoče parkirati.

UP je naročila svoje meritve

Sicer pa so nezadovoljni tudi na Univerzi na Primorskem, ki je pred časom kupila staro pošto. Glavni tajnik UP Danijel Božič omeni, da so plačali meritve z georadarjem, ker so domnevali, da so ugotovitve v projektni dokumentaciji pomanjkljive. Ker slednje dejansko odstopajo, se sprašuje, ali jih bodo projektanti dobronamerno upoštevali.

Presenetilo ga je, ko mu je Grča pojasnil, da dodatno geološko poročilo ne izkazuje nastanka kakšnih relevantnih poškodb, zato ga ne bodo upoštevali. “Ali bo potemtakem upravna enota poravnala morebitno škodo, ki bo v prihodnje nastala na naših objektih. Želimo se zaščititi, saj se ne moremo nato še dolga leta pravdati zaradi tega,” ga je izzval, a mu je Grča odvrnil, da je to v domeni investitorja, torej občine.

V gradbeni jami ne bodo minirali

Prav na neodzivnost občine in pomanjkljive odgovore so leteli številni očitki, kar pa je nemalo začudilo predstavnike občinske oblasti. “Nihče ne more zagotoviti, da na objektih res ne bo kakšnih poškodb. Prav zato smo od izvajalcev zahtevali bančne garancije, redne meritve in določene garancije,” pravi Tatjana Lecič iz koprske občine. Prepričana je, da je izbrani konzorcij gradbincev (CGP Novo mesto, CGP - Ing in Clipplus) zelo strokoven in bo kos nalogi, saj da se je že izkazal s podobno zahtevnimi gradnjami.

Projektant in vodja ekipe Danilo Malnar je razblinil nekaj dvomov. Med drugim zagotavlja, da v gradbeni jami ne bodo minirali, temveč bodo izkop opravili z bagersko žlico in udarnimi klini. “Meritve na objektih bomo opravili pred začetkom gradnje, med njo in po gradnji. Redno bomo spremljali geodetske razmere v gradbeni jami, merili bomo hrup,” napoveduje. Predlaga, da bi te podatke tedensko pošiljali trem predstavnikom stanovalcev.

Ropotar pa kljub pojasnilom ni zadovoljen. “Mislim, da je že vse pripravljeno za gradnjo. Gradili bodo, pa tudi če se postavimo na glavo. Opažam, da ni nobenega interesa, da se odgovori na naša vprašanja.”


Najbolj brano