In kaj bi vi storili z obalno cesto?

“Gre za edinstven dogodek, kjer bomo pri snovanju prihodnjih vsebin na obalni cesti med Koprom in Izolo združili pobude krajanov, nevladnih organizacij, strokovnjakov in občin,” pravita soorganizatorja akcije Narišimo obalo Iztok Škerlič iz izolskega javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in Borut Jerman iz društva Pina.

KOPER, IZOLA > Med priključkoma na Krožno cesto v Kopru in pri Rudi v Izoli bodo prihodnji petek na 2,24 kilometra papirja - kolikor znaša razdalja med obema točkama - najprej dopoldne risali novo obalo osnovnošolci iz slovenske in hrvaške Istre ter zamejstva. Popoldne pa bodo svojo vizijo razvoja tega območja lahko izrazili vsi obiskovalci. Papir bo razdeljen na desetmetrske pole in na vsaki bo lahko ustvarjala po ena skupina.

Risanje nove vizije

“Na voljo bodo različna pisala, udeleženci pa bodo tudi seznanjeni z naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi posebnosti kraja ter tudi zakonskimi omejitvami prostora,” pove Iztok Škerlič iz Zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte, ki deluje v okviru izolske občine in je podporna točka za sodelovanje v Jadransko-jonski regiji.

Do zdaj imajo potrjenih 450 udeležencev, a jih pričakujejo še bistveno več. “Obiskovalci se bodo o želenih vsebinah na obalni cesti lahko izrekli tudi pisno. Tako pridobljene predloge pa bomo analizirali in jih predstavili tako na občinski kot državni ravni,” povzame besedo Borut Jerman iz društva Pina. Kot nadaljuje pa se pri tem ne bodo ustavili, pač pa bodo še naprej delovali kot predstavniki civilne družbe v vseh fazah sprejemanja regionalnega prostorskega načrta za obalno cesto. “Če so obalno cesto že vrnili ljudem, naj o njej tudi soodločajo,” meni. Poziv za sodelovanje skupin je objavljen na spletnih straneh Pine.

Zadnji košček nepozidane obale

“Kot predstavniki evropske iniciative za sodelovanje držav Jadransko-jonske makroregije, smo želeli združiti projekt društva Pina za participatorno urejanje prostora, kjer so se osredotočili na obalno cesto, z našim Tednom sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki ga vsako leto tradicionalno organiziramo v tem času,” pojasni Škerlič. Namen akcije je, da po eni strani osvestijo prebivalce o potrebi za sodelovanje pri lokalnih prostorskih projektih, po drugi pa jih tudi seznaniti z vsemi omejitvami - od iskanja kompromisa do različnih zaščit območja. “Naš cilj je vsekakor upoštevati vse naravne in kulturne danosti ter se urejanja obalne ceste lotiti v skladu s strategijo trajnostnega razvoja. Gre za zadnji košček naše nepozidane obale in ne gre je zapraviti,” izpostavi.

V dozdajšnjih predlogih regionalnega prostorskega načrta za obalno cesto, pri katerem sodelujeta koprska in izolska občina, sicer ni predvidene večje pozidave, pač pa minimalni posegi za ureditev kopalnega območja s plavajočimi pomoli ter kulturno ovrednotenje območja Rexa. Pod klifom naj ne bi ničesar gradili, pač pa bi ob njem potekala nekakšna lahka železnica na električni pogon.

---