Na jugu je mera polna

Smo jug od juga, je zadnjič razpoloženje v krajevni skupnosti tik ob mednarodnem mejnem prehodu s Hrvaško povzel eden od domačinov, kjer v zadnjem obdobju življenje opisujejo kot “nevzdržno”.

Zelo odločno nasprotovanje sprejemno-registracijskemu centru za migrante, ki so ga ilirskobistriški občinski svetniki soglasno izrazili ne glede na svoje politične barve ali siceršnje svetovnonazorsko prepričanje, je zato težko postaviti v “ksenofobni” kontekst, tako kot je že bil postavljen belokranjski protest. Lažje ga je razumeti v širšem kontekstu vsesplošnega stanja in posledično stanja duha, ki je prisoten na tem - še enem - odmaknjenem in pozabljenem jugu. V prebivalcih se kopiči še vrsto let, aktualne težave z ilegalnimi migracijami so, kot se zdi, zgolj kaplja čez rob. Da je mera polna, je skozi zadnja leta in desetletja prispevalo več dejavnikov, začenši z izgubo reškega tržišča po osamosvojitvi. Od takrat naprej je šlo v gospodarskem smislu le še navzdol. Podjetja so propadla. Delovnih mest doma ni. Saj tudi spodobne (avto)cestne povezave s svetom ni. Je pa ogromno turističnega in zdaj tudi tovornega tranzita skozi vasi, od katerega imajo le hrup, onesnaženje, nevarnost, neprespane noči ... In v zadnjih mesecih še naraščajoče število ilegalnih migrantov, ki jih policija ne ulovi več tam nekje sredi gozda, ampak na njihovem dvorišču - in to dobesedno.

Domačinom se ne zdi pošteno, da morajo le zato, ker pač živijo na jugu juga, žrtvovati svoja normalna življenja.

Zato pravzaprav ne preseneča, da so ob možnosti, da v svoji neposredni bližini dobijo še migrantski center, pa čeprav se lahko zdijo policijski argumenti za njegovo vzpostavitev smiselni, napovedali odločen protest. Ker so izgubili že vse zaupanje v državo, ker na lastni koži občutijo, da ni država vseh državljanov. Ker se domačinom ne zdi pošteno, da morajo le zato, ker pač živijo na jugu juga, žrtvovati svoja normalna življenja. Z njihovega zornega kota se namreč tako kot marsikatera druga tudi migracijska problematika vidi precej drugače. In če je domačinom še policija svetovala, naj se začnejo zaklepati, čeprav jim to prej ni prišlo niti na kraj pameti, potem tam res ne more biti več prijetno živeti. Toda ali sploh še lahko pričakujej(m)o, da se bodo v svoji državi kmalu spet počutili varno? In da bo ta ista država hkrati ohranila človeški obraz tudi do tujcev?


Preberite še


Najbolj brano